STA novice / Poslanci so se seznanili z resolucijo o podnebni in okoljski krizi

Predlog resolucije o podnebni in okoljski krizi v Sloveniji so opozicijske stranke SD, LMŠ, Levica in SAB v začetku septembra vložile že tretjič. Člani odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je v začetku oktobra niso podprli, zato se je DZ danes z njo le seznanil in o njej ni glasoval.

"Kakorkoli bo sklenil ta državni zbor, mi bomo živeli, živimo znotraj okoljske in podnebne krize. In zato je pomembno, da to prepoznamo in tudi sprejmemo kot prepoznanje tega državnega zbora v tej sestavi," je dejal Židan.

Dodal je, da gre pri razglasitvi in priznanju okoljske podnebne krize v parlamentih za neke vrste deklaracijo, ki daje ton naslednjim ukrepom. "To je tudi razlog, zakaj je podobno resolucijo sprejel Evropski parlament," je povedal Židan in dodal, da je okoljsko in podnebno krizo med drugim razglasil tudi Vatikan, prve pa so jo razglasile ravno države, ki živijo v podobnem podnebnem pasu kot Slovenija.

Metka Gorišek z okoljskega ministrstva je dejala, da vsebina resolucije ni neustrezna, a da jo že pokrivata dva dokumenta - resolucija o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 in resolucija o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020-2030. "Zato te resolucije, ki je nekje podvajanje nečesa, kar je bilo že sprejeto, ne podpiramo," je povedala.

Na omenjena dokumenta je spomnil tudi Mihael Prevc (NSi): "V NSi ne dvomimo v dober namen predlagateljev resolucije, vendar pa smo prepričani, da vse ugotovitve, ukrepe in priporočila, ki izhajajo iz nje, naslavljata dva že sprejeta dokumenta."

V SDS po besedah Lidije Ivanuša menijo, da je predlog resolucije sicer dobronameren, vendar pa ne nakazuje nikakršnih tehničnih rešitev oziroma konkretnih usmeritev glede soočanja s podnebnimi in okoljskimi izzivi. Dodala je, da vlada pripravlja dolgoročno podnebno strategijo, zato se jim ne zdi potrebno na tem področju sprejemati še vrste novih dokumentov.

Andrej Rajh (SAB) je dejal, da so spremembe podnebja, kot smo jim priča, neprizanesljive. "Poročilo in ugotovitve medvladnega panela za podnebne spremembe pri OZN iz letošnjega avgusta so zelo zaskrbljujoči. Poročilo med drugim ugotavlja, da ni dela na Zemlji, ki se ne bi segreval," je dejal in opozoril, da tudi za Slovenijo poročilo ugotavlja katastrofalne posledice.

Da je predlagana resolucija nujno potrebna, so se strinjali tudi v skupini nepovezanih poslancev. "Menimo, da je vsak poizkus, ki lahko pripomore k hitrejšemu odzivanju države na podnebne spremembe, dobrodošel. Mogoče sama vsebina resolucije zaradi njene deklarativne narave niti ne prinaša želenih učinkov, vendar s svojo simbolno sporočilnostjo o obstoju izrednih podnebnih razmer predstavlja dobro izhodišče za določene sektorske politike in oblikovanje ambicioznejših ciljev za doseganje podnebne odpornosti v prihodnje," je povedal Jurij Lep.

"Opozorilnih znakov, ki nam jih narava v zadnjem času pogosto kaže, ne bi smeli preslišati oziroma spregledati," pa je pozvala Tina Heferle (LMŠ). V stranki ugotavljajo, da smo zamudili priložnost, in upajo, da takrat, ko bodo tudi ostali spoznali, da je treba na tem področju storiti neke korake naprej, ne bo že prepozno.

Da je treba ukrepati čim prej, menijo tudi v Levici. "Resolucijo bi morali sprejeti že zdavnaj, kajti kriza je že tu. Samo sprejem tovrstnih resolucij in zavez pa seveda ne pomeni nič, če ne bomo dejansko začeli ukrepati zdaj," je povedala Nataša Sukič.

Židan je v razpravi dejal, da je navdušen, da politične stranke verjamejo v okoljsko in podnebno krizo, a da so potrebna dejanja. Ob tem je opozoril, da je v DZ deset poslanskih skupin, svoje stališče pa jih je predstavilo le sedem.