STA novice / Odbor za okolje kritičen do zmanjšanja sredstev za sanacijo po naravnih nesrečah

Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Peter Gašperšič je uvodoma pojasnil, da predlagani rebalans ministrstvu za okolje jemlje 35 milijonov evrov sredstev. Z 285 milijonov evrov jih namreč zmanjšuje na 250 milijonov evrov.

Ob tem je Gašperšič pojasnil, da bodo sredstva za projekte, ki izpolnjujejo pogoje za realizacijo v letošnjem letu, zagotovljena. "Kar bo mogoče letos realizirati, bomo realizirali," je zatrdil. Pri tem je priznal, da je mogoče računati na počasnejšo dinamiko.

Generalni direktor direktorata za evropske zadeve in investicije pri okoljskem ministrstvu Bojan Dejak pa je povedal, da bo predlagani rebalans močno prizadel sredstva za sanacijo posledic naravnih nesreč. Kot je navedel, jih bo skrčil s 25 na 19 milijonov evrov. Dodal je, da nujna dela potekajo nemoteno, prav tako se ministrstvo trudi za izvedbo del, za katera so bile pogodbe že sklenjene. "Se pa bojimo, kaj bo prihodnje leto," je izpostavil.

To pojasnilo je naletelo na kritike več poslancev. Danijel Krivec (SDS) je poudaril, da je zaustavljanje investicij na področju odpravljanja posledic naravnih nesreč "totalno sprevržena logika", in da ministrstvo na tovrstne reze ne bi smelo pristati. Ob tem je dejal, da se dela na plazovih večjega obsega v resnici ne izvajajo in bodo tista, ki so bila že izvedena, zato propadla.

Krivec je navedel še, da predlagani rebalans zmanjšuje sredstva za ravnanje z odpadki in trajnostno rabo voda, čeprav naj bi bilo denarja za ti dve področji že do sedaj premalo. Dejak je na tem mestu pojasnil, da predlog rebalansa kohezivnih projektov, kot so centri regijskih odpadkov in projekt komunalnih voda in pitne vode, ne ogroža oz. da so zamiki pri črpanju evropskih sredstev na tem področju sistemske narave (javna naročila, stečaji večjih izvajalcev).

Jakob Presečnik (SLS) je opozoril, da predlagani rebalans povečuje sredstva na področju sociale, zmanjšuje pa na področju razvoja. Investicij države po njegovih besedah praktično ni več, to pa lahko močno prizadene zasebni sektor. Poslanci so v tej luči ugotavljali, da ima omejitev del, vezanih na odpravljanje posledic naravnih nesreč, lahko za posledico propad podjetij in nove stroške za državo.

"Treba je prihraniti 365 milijonov evrov, če ne, bomo šli po poti Grčije. Odveč je vsaka druga debata," je poslanske kolege nagovoril Mirko Brulc (SD). Dodal je, da sredstev za investicije tudi po spremembah proračuna ne bo malo. Da je slovenski standard zdaj glede na produktivnost previsok, je menil tudi Tomaž Tom Mencinger (SD).

Sicer pa predlagani rebalans jemlje tudi javnemu zavodu Triglavski narodni park (TNP), in sicer 300.000 evrov, je povedal Gašperšič, ki pa je prepričan, da to izvajanja aktivnosti zavoda ne bo bistveno prizadelo. Direktor zavoda Martin Šolar se s tem ni strinjal. Spomnil je, da je lani sprejeti zakon o TNP zavodu naložil številne naloge, ter da zmanjšanje sredstev ne bo brez posledic. To je sicer razburilo tudi Antona Urha (DeSUS), ki je dejal, da v primeru, da ta rez ostane, predloga rebalansa ne bo podprl.

Odbor za okolje je danes izvajanje zakona o TNP obravnaval tudi pod posebno točko. Pri tem je ugotovil, da je prišlo do napredka, da se zakon izvaja, vendar v določenih delih z zamudami. Poleg tega je odbor med drugim sprejel sklep, da bo izvajanje zakona na seji obravnaval vsakih šest mesecev.

Odbor se je seznanil še s predlogom deklaracije o usmeritvah za delovanje Slovenije v institucijah EU v obdobju julij 2011 - december 2012. Na predlog ni podal nobenih pripomb in ga je potrdil.