STA novice / Ob prelomu leta: Slovenija tudi v letu 2021 znova v primežu epidemije (tema)

V leto 2021 smo vstopili s skupaj 2774 smrtmi covidnih bolnikov, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). V letu 2021 pa je po zadnjih podatkih NIJZ za covidom-19 umrlo 3239. Skupaj je zaradi bolezni življenje tako izgubilo 6022 oseb.

Po težavah v prvih mesecih leta pri dobavah cepiv, organizaciji cepljenja proti covidu-19, zlasti pa pri enakomerni distribuciji cepiva po zdravstvenih domovih in regijah, so cepiva od konca junija na voljo vsem. Posamezniki lahko izbirajo med štirimi cepivi (vektorski sta sicer na voljo le na izrecno željo posameznika), kmalu pa lahko pričakujemo še cepivo podjetja Novavax.

Medtem ko je vrh države napovedoval, da bo do začetka poletja cepljene 70 odstotkov populacije, pa te številke še danes nismo dosegli. Polno cepljenih je 56 odstotkov populacije, kar omogoča trenutno še prevladujoči delta različici novega koronavirusa dokaj prosto širjenje med prebivalstvom. Gre za različico, ki je veliko bolj nalezljiva kot prejšnje različice.

Tako ne preseneča, da se je četrti epidemični val začel bistveno prej kot lanski drugi val, ki je sledil poletju. Tokrat je bil konec poletja že v polnem razmahu. A glede na podatke NIJZ ne zbolevajo le necepljeni, pač pa tudi nekateri cepljeni. Tako je bilo doslej med 391.483 potrjenimi primeri okužbe z novim koronavirusom skupaj 61.188 zabeleženih med polno cepljenimi.

Cepiva proti covidu-19 so namreč ob mutacijah virusa manj učinkovita. Je pa dejstvo, da je v bolnišnicah med covidnimi bolniki približno 80 odstotkov takšnih, ki niso cepljeni, podoben delež je tudi na enotah intenzivne terapije, kjer pa so med cepljenimi v veliki večini osebe z boleznimi imunskega sistema, ki onemogočajo razvoj optimalne zaščite po cepljenju.

V drugi polovici leta brez razglašene epidemije

Medtem ko je bila ob začetku leta v državi razglašena epidemija covida-19, javno življenje je bilo ustavljeno in so se mladi več mesecev šolali na daljavo, pa se vlada ob koncu leta ni odločila za vnovično zapiranje države. Čeprav je minister za zdravje Janez Poklukar predlagal tudi to možnost, po nekaterih informacijah jo je pogojeval celo s svojim obstankom na ministrskem položaju, pa so bili v koalicijskih SMC in NSi ostro proti zlasti zaradi vpliva na gospodarsko in javnofinančno sliko.

Medtem je ustavno sodišče za neustaven razglasilo del zakona o nalezljivih boleznih, na podlagi katerega je vlada v prejšnjih epidemičnih valovih sprejemala nekatere covidne ukrepe. Vlada je nato pripravila novelo zakona, a po izglasovanem vetu v DS mu je podporo odrekla tudi koalicija, tako ga je v drugo podprl le poslanec Robert Polnar. Nov predlog zakona so pred kratkim pripravili v Pravni mreži za varstvo demokracije, v parlamentarni postopek pa ga je vložila poslanska skupina nepovezanih poslancev.

Tako se v državi ob jesenskem zaostrovanju epidemije, pri čemer je število potrjenih okužb v enem dnevu preseglo tudi številko 4500, ukrepi nanašajo predvsem na spoštovanje pogoja preboleli, cepljeni, testirani (PCT), ki ga morajo izpolnjevati vsi zaposleni in uporabniki storitev. Pogoj je nujen tudi za obiskovalce neživilskih trgovin, za prehod državne meje in za obisk javnih prireditev. To jesen so bili vrtci, šole in fakultete odprti, a tudi tam velja pogoj PCT, od sredine novembra je obvezno samotestiranje otrok v šolah trikrat na teden in nošenje mask.

Jesensko-zimski epidemični val je postregel tudi s prenapolnjenimi bolnišnicami. Zaradi tega so bili v zdravstvu primorani ustaviti redni program, kar bo gotovo pustilo zdravstvene posledice na prebivalstvu.

Cepljenje spremljajo tudi strah in dvomi

Zanimanje za cepljenje proti covidu-19 se je sicer ob zahtevanem pogoju PCT močno povečalo, a se je domala čez noč ustavilo, ko je po cepljenju s cepivom Janssen umrla 20-letna ženska. To je bil drugi primer smrti, povezane s cepivom Janssen pri Slovencih, pred tem je umrla soproga slovenskega diplomata v Bruslju.

Gre za redek stranski učinek nastanka krvnih strdkov po cepljenju pri mlajših ženskah. Po podatkih NIJZ se ta zaplet pojavi pri eni osebi na 100.000 cepljenih, medtem ko je možnost pojava krvnih strdkov pri hospitaliziranih covidnih bolnikih 14-odstotna.

A zaradi možnosti zapletov so se nekatere države že zelo zgodaj odločile za omejitev uporabe tega cepiva, medtem ko se je slovenska vlada v prizadevanjih za večjo precepljenost odločila, da je bil pogoj cepljenosti izpolnjen nemudoma po enem odmerku cepiva Janssen, zato se je marsikdo odločil za cepljenje prav s tem cepivom. Izkazalo se je, da pri tem vlada ni sledila opozorilom stroke, da se polna zaščita po tem cepivu vzpostavi šele dva tedna po prejemu odmerka.

Ukrepi za omejevanje epidemije, pa tudi dogodki, povezani s cepljenjem, so sprožili več protestov, ki so se nekajkrat, med drugim 15. in 29. septembra ter 5. oktobra, sprevrgli v izgrede in nasilje.

Vse glasnejši razmisleki o obveznem cepljenju

Na drugi strani so v zadnjem času vse glasnejši pozivi k uvedbi obveznega cepljenja, zlasti ob bojazni pred petim epidemičnim valom, saj se tudi v Sloveniji od sredine decembra že širi doslej najbolj nalezljiva koronavirusna različica omikron.

Infektologinja in vodja strokovne skupine za covid-19 Mateja Logar je v začetku decembra povedala, da so v skupini že podali mnenje, da bi bil predlog uvedbe obveznega cepljenja proti covidu-19 strokovno povsem upravičen za vse starejše od 50 let. "Torej za tiste, za katere pričakujemo, da bodo imeli težji potek bolezni," je takrat dejala. K razmisleku o uvedbi obveznega cepljenja je večkrat pozvale tudi predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović. Zanj so se zavzeli tudi v Slovenskem zdravniškem društvu.

Poklukar je ob zaključku nedavne akcije za promocijo cepljenja izrazil veselje, da so se odprle razprave o obveznem cepljenju in uvajanju pogoja PC, da pa bo o tem moral prevladati širši strokovni in družbeni konsenz. Po trenutno veljavnem zakonu o nalezljivih boleznih bi uvedbo obveznega cepljenja morali predlagati epidemiologi NIJZ, šele nato bi zdravstveno ministrstvo cepljenje proti covidu-19 lahko uvrstilo v letni program cepljenja. NIJZ predloga za zdaj ni podal.

Ne glede na to pa obstajajo tudi bolj svetle napovedi, da se bo epidemija iztekla spomladi prihodnje leto, ko naj bi covid-19 prešel v okvire rednih sezonskih virusnih okužb.