STA novice / Mediji: Bruselj naj bi jedrsko energijo priznal kot zeleno

Gre za oznako v okviru dolgo pričakovanega skupnega evropskega sistema klasifikacije, ki naj bi spodbudil naložbe v trajnostno rast in doseganje podnebne nevtralnosti.

EU je politični dogovor o vzpostavitvi tega sistema oziroma taksonomije, s katero želi spodbuditi zasebne naložbe v trajnostno rast ter prispevati k podnebno nevtralnemu gospodarstvu in doseganju drugih okoljskih ciljev, dosegla že konec leta 2019. Po prvotnih načrtih naj bi bil vzpostavljen v letih 2020 in 2021, a so se stvari zavlekle.

Kot med drugim danes poročata francoska tiskovna agencija AFP in britanski časnik Financial Times, je komisija osnutek svojega težko pričakovanega in zaradi notranjih sporov že dvakrat preloženega predloga klasifikacije državam članicam razdelila zelo potiho v petek, na zadnji dan leta 2021.

To nakazuje, da se v Bruslju zavedajo, da ga čaka še naporna pot. Če ga bodo podprli večina držav članic in Evropski parlament, bo postal del zakonodaje EU in bo stopil v veljavo v letu 2023, pojasnjuje AFP.

Predstavitev predloga sicer sledi močnemu lobiranju v Bruslju s strani držav zagovornic jedrske energije, na čelu katerih je Francija, in zagovornic plina na jugu in vzhodu unije. Pritiski, da se jedrski energiji in zemeljskemu plinu prizna zelena oznaka na finančnih trgih, se je še zaostrila v zadnjih mesecih zaradi rekordnih cen elektrike.

Jedrska energija ne povzroča izpustov toplogrednih plinov, vendar pa z njo nastajajo izredno strupeni odpadki, ki terjajo posebne postopke odlaganja in lahko predstavljajo nevarnost sevanja. Zemeljski plin medtem sprošča ogljikov dioksid, a po trditvah zagovornikov v veliko manjši meri kot tradicionalna fosilna goriva, zato predstavlja ključno orodje za zmanjšanje škodljivih emisij.

Predlog Bruslja po pisanju Financial Timesa določa, da se lahko jedrske elektrarne kot okoljsko trajnostna gospodarska aktivnost štejejo le, če države EU, ki jih gostijo, zagotovijo varno odlaganje jedrskih odpadkov in izpolnijo vse okoljske kriterije. Izgradnja novih nukleark naj bi bila priznana kot zelena za dovoljenja, izdana do leta 2045.

Glede naložb v plin Bruselj zeleno oznako zanj prav tako predvideva kot prehodno za čas tranzicije ter navaja več konkretnih pogojev. EU večino plina uvozi iz Rusije in v nekaterih državah unije se krepijo ocene, da Moskva zdaj umetno dviguje cene plina, ter da bi morala EU zato pospešeno zmanjšati svojo odvisnost od ruskega plina.

Nemčija je medtem prav na silvestrovo ugasnila še tri svoje nuklearke: reaktorje Brokdorf, Grohnde in Gundremmingen C. Nemška vlada je načrt opuščanja pridobivanja elektrike iz nukleark pospešila po katastrofalni nesreči v japonski Fukushimi leta 2011. Preostale tri nemške jedrske elektrarne bodo predvidoma ugasnili do konca prihodnjega leta.