STA novice / Ob prelomu leta: Epidemija covida-19 kroji tudi pravila izvajanja pouka (tema)

Lansko novo leto dedek Mraz šolarjem še ni prinesel druženja v šolah. Po razglasitvi epidemije covida-19 oktobra 2020 in uvedbi šolanja na daljavo so se po novem letu ob odločbi ustavnega sodišča v šole in zavode vrnili le otroci s posebnimi potrebami.

V posameznih regijah ob ugodni epidemiološki sliki so se nato šele konec januarja lani v šole znova začeli vračati učenci, najprej prve triade, po zimskih počitnicah pa še ostali učenci in dijaki zaključnih letnikov. Takrat je pouk potekal v mehurčku oz. v matičnih učilnicah.

Postopoma so se v šole vrnili tudi ostali dijaki, pouk je stekel po modelu C, kar pomeni, da se je polovica dijakov en teden izobraževala doma, druga v šoli, naslednji teden pa so se zamenjali. A to ni trajalo dolgo, saj so zaradi poslabšanja razmer šole znova zaprli od 1. do 11. aprila in pouk je potekal na daljavo, razen za prvo triado in šole za otroke s posebnimi potrebami. Sredi maja so v šolske klopi sedli še vsi dijaki in pouk je stekel po modelu B ob upoštevanju higienskih ukrepov.

Nacionalno preverjanje znanja so šole izvedle v aprilu, prav tako so obe maturi z nekaj prilagoditvami v celoti izpeljali v maju. Za varno izvedbo mature je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport za maturante uvedlo možnost cepljenja proti covidu-19.

Samotestiranje, cepljenje, pogoj PCT

Z delno vrnitvijo dijakov v šole v začetku marca se je začelo tudi cepljenje zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Konec maja se je začelo tudi samotestiranje dijakov, prav tako učencev zadnje triade.

S poslabševanjem epidemioloških razmera se je med učenci in dijaki ter učitelji pojavljalo vse več okužb, ravnatelji pa teden pred začetkom pouka niso vedeli, kako se bo ta začel. Od šolske ministrice Simone Kustec so terjali odgovor, ki ga niso dobili. Tik pred začetkom pouka so izvedeli, da se bo novo šolsko leto začelo tako, kot se je predhodno končalo. Ob tem, da so se učenci tretje triade in dijaki začeli prostovoljno samotestirati enkrat tedensko v šoli, prav tako zaposleni, zanje je začel veljati pogoj PCT. V šolah so obveljali higienski ukrepi, kot so nošenje mask, prezračevanje prostorov in razkuževanje rok.

Zaradi slabšanja epidemiološke slike v državi je zdaj samotestiranje določeno trikrat tedensko, še vedno v šolskih prostorih, velja pa tudi za mlajše šolarje. Glede tega je bilo veliko polemik, saj so starši in tudi šolski sindikat predlagali, da otroci samotestiranje izvajajo doma, a so pristojni to možnost v odlokih predvideli le za otroke s posebnimi potrebami.

Začetek decembra so začeli cepiti proti covidu-19 tudi otroke, stare od pet do 11 let.

Ministrica prestala kar dve interpelaciji

Tudi zaradi nejasnosti pred začetkom šolskega leta 2021/22, so opozicijske LMŠ, SD, Levica, SAB in NP proti ministrici za izobraževanje Simoni Kustec vložile interpelacijo, ki pa jo je novembra uspešno prestala.

Predlagateljicam ministričine razrešitve namreč ni uspelo zagotoviti 46 glasov, je pa zanj glasovalo več poslancev, kot jih je bilo proti. Rezultat je bil na koncu 42 za, proti pa 39.

To je bila sicer že druga interpelacija Kustečeve, prvo je prestala že marca, ko je še imela večinsko podporo poslancev. Tedaj je dobila 41 glasov podpore, interpelacija pa 38. Med ključnimi očitki je bilo dolgo obdobje šolanja na daljavo. Ministrica je očitke iz obeh interpelacij vseskozi zavračala.

Duševne stiske otrok vse hujše

Dolgo obdobje šolanja na daljavo je po mnenju strokovnjakov izjemno poslabšalo psihofizično počutje otrok. Po raziskavi Unicefa Slovenija vsak peti slovenski otrok svoje duševno zdravje ocenjuje kot slabo. Zato je v času okrevanja po pandemiji covida-19 bolj kot kdaj koli pomembno, da prisluhnemo otrokom pri temah, ki jih zadevajo, so nedavno poudarili v Zvezi prijateljev mladine Slovenije.

Da se je duševno zdravje otrok med epidemijo močno poslabšalo, opažajo tudi šolski svetovalni delavci, ki so zaradi tega pred časom izrazili veliko zaskrbljenost.

Novo leto prinaša tudi nekaj sprememb

Šolarji so se tako po novoletnih počitnicah, na katerih so uživali kar devet dni, k pouku vrnili danes. Vsi se bodo morali preventivno samotestirati.

Medtem letošnje leto prinaša tudi spremembe v organiziranosti šolstva, natančneje v sestavah svetov zavodov. Decembra so poslanci namreč sprejeli novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki spreminja sestavo svetov zavodov na način, da bodo v njih po novem sedeli po trije predstavniki staršev, učiteljev in ustanovitelja, pri čemer se formula spreminja v prid vpliva predstavnikov ustanovitelja. Sprejet je bil sicer že omiljen predlog, prvotni je šel še bolj v prid predstavnikom politike, kar je sprožilo buren odziv šolnikov, pedagoške stroke in opozicije, ki menijo, da gre za politizacijo šolskega prostora.

Novela sicer uvaja tudi možnost napredovanja pomočnikov vzgojiteljev v vrtcih. O noveli je konec leta razpravljal tudi DS, ki pa veta ni sprejel, tako je pričakovati, da se bo zakon uveljavil letos.

Z novim letom se je začel uporabljati tudi nov zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki naj bi zagotavljal boljše pogoje za razvoj kakovostne in globalno primerljive znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

Že avgusta lani pa je je začela veljati tudi novela zakona, ki določa 100-odstotno financiranje zasebnih osnovnih šol.