STA novice / Več organizacij vidi ključna predloga pravilnikov k zakonu o dolgotrajni oskrbi kot korak nazaj

Če bosta pravilnika uveljavljena s tako vsebino, se bosta po njihovi oceni znižala kakovost življenja in raven oskrbe, ki jo domovi zagotavljajo uporabnikom. Prav tako bo treba številne storitve, ki jih uporabniki nujno potrebujejo, izvajati v obliki plačljivih dodatnih storitev, s sporočili iz skupnosti socialnih zavodov.

Kot so navedli, jih ministrstvo za zdravje kljub nasprotovanju strokovne javnosti in obljubam, da bodo prejete pripombe upoštevali pri pripravi pravilnikov, zdaj skuša uveljaviti prek podzakonskih predpisov. Glede na to podpisane organizacije zahtevajo pripravo novih pravilnikov, ki bodo natančno in nedvoumno določili pravice uporabnikov, storitve, do katerih bodo ti upravičeni, cene storitev in način financiranja. Ker pravilniki, potrebni za zakon o dolgotrajni oskrbi, niso bili sprejeti v zakonsko predpisanem roku, torej do 18. marca, predlagajo zamik pri izvajanju zakona.

Po njihovih navedbah predlog pravilnika o minimalnih prostorskih, tehničnih in varnostnih pogojih, obsegu posteljnih zmogljivosti in ceni standardne nastanitve ter prehrane pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe v instituciji v javni mreži dolgotrajne oskrbe ureja področja, ki presegajo v zakonu določena pooblastila, kar bi lahko bilo ustavno sporno. Prav tako arbitrarno določa najvišje cene namestitve, ki so nižje od obstoječih in ne bodo pokrile stroškov za izvajanje storitev, so dodali.

"Čeprav ministrstvo za zdravje ni pristojno za določanje cen v socialnovarstvenih zavodih, je v predlogu pravilnika določilo, da bo lahko najvišja mesečna cena standardne namestitve znašala največ 90 odstotkov zagotovljene pokojnine za polno pokojninsko dobo brez dokupa," so opomnili. Določba je po njihovi oceni arbitrarna in ne upošteva niti najbolj osnovnih načel stroškovno utemeljenega določanja cen storitev.

Predlog po njihovih navedbah ne odgovori na vprašanje, kako se bo pokrivala razlika med tako arbitrarno določeno ceno in dejanskimi stroški, ki bodo nastajali pri zagotavljanju standardne namestitve.

Kot so spomnili, socialnovarstveni zavodi že dlje časa opozarjajo, da so nekateri stroški pri oblikovanju cen ovrednoteni prenizko, predlog pravilnika pa bi razmere še poslabšal. Po aktualnih podatkih znaša povprečna mesečna cena oskrbe kategorije ena pri izvajalcih 714 evrov, po predlogu pravilnika pa bi bila omejena na največ 588,38 evra. A izvajalci že danes pri zagotavljanju oskrbe kategorije ena ne pokrijejo vseh stroškov, so opomnili.

Prav tako nasprotujejo predlogu pravilnika o storitvah dolgotrajne oskrbe, ki po njihovi oceni ne zagotavlja niti varne in kakovostne zdravstvene nege in dolgotrajne oskrbe niti ne ohranja človeškega dostojanstva uporabnikov. Določa namreč premalo časa za izvedbo posameznih storitev, prav tako je prenizka predvidena pogostost pri izvajanju večine storitev.

Med organizacijami, ki so proti obema predlogoma pravilnikov, so poleg skupnosti socialnih zavodov še denimo društvo Srebrna nit, Sindikat upokojencev Slovenije, Socialna zbornica Slovenije in Zveza društev upokojencev Slovenije.