STA novice / Evropsko računsko sodišče: Uporaba črnega seznama za zaščito sredstev EU pred goljufijami nezadostna

Evropska komisija je zaradi slabosti v ureditvah za opredelitev subjektov, ki jih je treba izključiti iz prijave za sredstva EU, na črni seznam uvrstila zelo malo imen. Poleg tega državam članicam kljub temu, da izvršujejo večino porabe EU, ni treba uvesti posebnih sistemov za uporabo črnih seznamov, imajo pa tudi različne pristope k zaščiti finančnih interesov EU, v novem poročilu ugotavlja Evropsko računsko sodišče.

"Zaradi tega mozaika ureditev je ogrožena splošna uspešnost črnih seznamov, zaščita proračuna EU v državah članicah EU pa je neenaka," je sodišče zapisalo v današnjem sporočilu.

Uporaba črnega seznama ali izključitev je po mnenju računskega sodišča eno ključnih orodij, ki jih za zaščito svojih financ uporabljajo vlade in mednarodne organizacije. Komisija od leta 2016 upravlja sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev (EDES), ki je edini sistem za izključitev na ravni EU.

Z njim naj bi se osebe, odgovorne za odobritev porabe, ki jo Evropska komisija upravlja neposredno ali prek partnerjev, opozarjale na tvegane nasprotne stranke. Sistem EDES se ne uporablja na področjih, kot sta kmetijstvo in kohezija, ki ju skupaj upravljajo Evropska komisija in države članice in pomenijo večji del porabe EU.

"Črni seznam lahko prispeva k temu, da sredstva EU ne pridejo v napačne roke, vendar se ne uporablja uspešno: obstaja mozaik različnih pristopov k izključitvi na ravni EU in držav članic," je povedala članica Evropskega računskega sodišča Helga Berger, ki je odgovorna za revizijo.

"Na drugi strani EU pri urejanju črnega seznama ustrezni podatki bodisi niso na voljo bodisi jih ne uporablja, to pa ogroža njegovo koristnost in odvračilni učinek. Sistem je koristen samo toliko kot informacije, ki se vanj vnašajo," je dodala.

Revizorji so ugotovili, da sistem EDES vključuje zanesljive postopke odločanja in širok nabor situacij, v katerih je treba nasprotne stranke izključiti. Vendar pa so bile od 448 nasprotnih strank, ki so bile na črnem seznamu EU ob koncu leta 2020, vse razen 18 nanj dodane zaradi stečaja - in zato verjetno tako ali tako ne bodo ponovno zaprosile za sredstva EU - samo dve pa zaradi goljufij ali korupcije.

Po navedbah revizorjev so razlog za nizko stopnjo uporabe črnega seznama pomanjkljivosti v ureditvah za opredelitev nasprotnih strank v situacijah za izključitev.

Odgovornost za izključitev je namreč razdrobljeno porazdeljena med službami Evropske komisije. Te se srečujejo s pravnimi in tehničnimi težavami pri dostopu do podatkov držav članic, kot so poslovni registri ali kazenske evidence, na katere se morajo pogosto opirati, saj ni registrov in evidenc na ravni EU.

Toda tudi v primeru, da na ravni EU obstajajo ustrezni podatki, npr. o preiskavah goljufij, se ti ne uporabljajo vedno ali pa niso vedno uporabni. Poleg tega se Evropska komisija preveč opira na izjave subjektov, ki predložijo vlogo za nepovratna sredstva ali ponujajo storitve: če izjavijo, da niso v situacijah za izključitev, Evropska komisija preprosto sprejme njihovo vlogo, ne da bi preverila resničnost njihovih izjav, pravijo revizorji.

"Zato je verjetnost, da se opredelijo nasprotne stranke v situaciji za izključitev, preden se sklene sporazum, manjša, kar je v nasprotju s prvotnim namenom uvedbe sistema, ki temelji predvsem na preprečevanju," so navedli.

V primerih, v katerih je Evropska komisija posredno izvrševala porabo EU, so izvajalski partnerji sporočili le malo nasprotnih strank v situacijah za izključitev, predvsem zaradi enakih težav kot v okviru neposrednega upravljanja.

Revizorji so v zvezi s področji, ki so v deljenem upravljanju z državami članicami, ugotovili, da se trenutno uporablja mozaik pravnih obveznosti glede izključitve, kar ni uspešna podlaga za uporabo izključitve za zaščito proračuna EU. Poleg tega ni mehanizma za izključitev na ravni EU in zaradi neskladnosti med državami članicami so lahko nasprotne stranke v podobnih situacijah obravnavane različno.

Revizorji so priporočili, naj se v sistem EDES zajamejo sredstva, ki jih upravljajo države članice, in se med nasprotne stranke, ki jih je mogoče izključiti, vključijo tudi povezana podjetja in dejanski lastniki. Priporočili so tudi, naj se podatki in digitalna orodja bolje uporabljajo, so sporočili.