STA novice / Na ljubljanskem okrožnem sodišču s pilotnim projektom Tipko iščejo rešitve za implementacijo strojnih prepisov zvočnih zapisov

Kot je na današnji tiskovni konferenci, namenjeni predstavitvi pilotnega projekta Tipko, poudaril predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik, je Tipko poskus, s katerim želijo zvočne posnetke, ki nastanejo pri sodniškem delu na narokih in na glavnih obravnavah ali zunaj njih, strojno pretvoriti v tekst. S tem želijo razbremeniti sodne zapisnikarje, ki za prepis ene ure zvočnega zapisa v tekst povprečno porabijo štiri ure strojepisnega dela.

"Sodni zapisnikarji kazenskega in specializiranega oddelka sodišča so bili lani prisotni na sodnih obravnavah 4158 ur. Posneli so 642 ur, za kar so potrebovali 2850 ur prepisovanja in nastalo je 13.351 ur prepisov. Samo lani je bilo na teh dveh oddelkih mesečno opravljenih okrog 70 ure zvočnih zapisov," je ponazoril Pogačnik.

V iskanje sodobnih rešitev delovnega procesa pa jih silijo tudi kadrovske težave, ki zadnja leta postajajo vedno bolj pereče. Že leta se na ljubljanskem okrožnem sodišču namreč soočajo z veliko fluktuacijo sodnega osebja vključno s sodnimi zapisnikarji, kar je tudi posledica podcenjenosti njihovega dela v sistemu plač.

Po Pogačnikovih besedah dobiva fluktuacija takšne razsežnosti, da je resno ogroženo nemoteno izvajanje sodne funkcije. To je med drugim podkrepil s podatkom, da je kazenski oddelek ljubljanskega okrožnega sodišča lani zapustilo devet strojepisk, s čimer se fluktuacija približuje 30 odstotkom. Za namene iskanja novih kadrov so lani objavili 16 javnih razpisov, pet jih je bilo v celoti neuspešnih. Tako so dobili 10 novih sodelavcev, 13 pa jih še iščejo. Obeti, da bi jih našli, niso najboljši, je poudaril.

Pogačnik poudarja, da je sodno osebje pogosto prezrto. "Na ljubljanskem okrožnem sodišču je sistemiziranih 585 mest sodnega osebja, od katerih jih je trenutno zasedenih 561. Trenutno imamo v aktu o sistematizaciji 327 delovnih mest oziroma 56 odstotkov vseh, ki, če so uvrščeni v izhodiščni razred, prejemajo minimalno plačo," je poudaril in dodal, da bo za nemoteno izvrševanje sodne funkcije to stanje treba hitro urediti.

Po besedah podpredsednika ljubljanskega okrožnega sodišča Tomaža Bromšeta pilotni projekt od samega začetka poteka ob polni podpori in sodelovanju vrhovnega sodišča. Z izvedbo pilotnega projekta bodo ugotovili, ali je tehnika strojnih prepisov primerna za implementacijo v delovne procese sodišč, in ocenili koristi oziroma stroške ter tveganja kot podlago za razmislek o smotrnosti širše implementacije strojnih prepisov in vključitve strojnih prepisov v nadgradnje prehoda na e-spis. Omenjeni podatki naj bi bili na voljo do konca leta, ko se bo pilotni projekt končal.

Če sodni zapisnikarji za prepis ene ure zvočnega zapisa v tekst zdaj porabijo štiri ure, je cilj pilotnega projekta, da pridemo vsaj na eno uro strojnega zapisa za eno uro ddodatnega dela sodnega zapisnikarja, je poudaril vodje specializiranega sodišča ljubljanskega okrožnega sodišča Ciril Keršmanc.

"Lani smo imeli povprečno 70 ur mesečno zvočnih zapisov. Če to pomnožimo s štirimi urami dela, je to 280 ur dela za strojepisno prepisovanje in urejanje. Če pridemo na razmerje 1:1, prihranimo za druga opravila 210 ur človeškega dela," je poudaril.