STA novice / Odbor DZ za začetek izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi 1. januarja 2024, in ne že leto prej

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je pojasnil, da deležniki opozarjajo, da do 1. januarja 2023 ne bo mogoče izvesti nalog, ki še čakajo. V vmesnem času želijo pripraviti nujne spremembe zakona in podzakonskih prepisov. Poleg tega je predlog po njegovem pojasnilu nujen, če želijo preprečiti 22-odstotni dvig oskrbnin v domovih s 1. septembrom. Do takrat mora vlada zagotoviti 30 milijonov evrov, da ta dvig prepreči.

Sicer pa je delovna skupina na ministrstvu, ki bo pripravila obsežnejše spremembe zakona, že sestavljena, je zagotovil. Po njegovih besedah bo treba popraviti približno polovico členov, predlog pa naj bi v DZ vložili še letos.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) podpira vladni predlog. Zakona o dolgotrajni oskrbi namreč zaradi vsebinskih napak in pomanjkljivosti ni mogoče izvajati s 1. januarjem 2023, ugotavljajo.

V razpravi je Zvonko Černač iz SDS ocenil, da se bo zaradi predloga uveljavitev ustreznih rešitev po nepotrebnem znatno zamaknila. Glede povišanja oskrbnin pa se je strinjal, da imajo domovi, ki niso pravočasno ukrepali in prešli denimo na lesno biomaso, velike težave. Plin se namreč draži, tako da bodo imeli nekateri septembra osemkrat višje položnice, je napovedal.

Tudi poslanec NSi Aleksander Reberšek je bil nezadovoljen s predlagano novelo. Namesto da bi zakon začeli izvajati, se bo rok za začetek izvajanja prestavil, je dejal in pri tem dodal, da se vlada na podoben način loteva tudi drugih težav. Po njegovih besedah je v času mandata ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja po celi Sloveniji steklo kar 145 investicij.

V koaliciji so medtem poudarjali razloge za obravnavani predlog. Hvaljenje, da je bil zakon v prejšnjem mandatu končno le sprejet, ni na mestu, je dejala poslanka SD Bojana Muršič. Deležniki namreč po njenih besedah niso bili vključeni v njegovo pripravo. Kot je opomnila, je bilo že zelo kmalu jasno, da ga bo treba popravljati. Pri tem bosta morali biti vključeni ne le ministrstvi za delo in za zdravje, ampak tudi za finance, je povedala.

Miha Kordiš iz Levice pa je spomnil, da so že tekom sprejemanja zakona številni od organizacij z obravnavanega področja do parlamentarnih strank poudarjali, da je zakon komaj podoben zakonu o dolgotrajni oskrbi. Že na vsebinskem delu pogrne v celoti, še bolj problematičen pa je finančni del, je prepričan. Zakon je po njegovih besedah "čista katastrofa". "Odprl je pipico za financiranje čistih zasebnikov in bi moral v resnici v celoti v peč," je menil.

Izvajanje zakona po časovnici, zapisani v njem, bi povzročilo več problemov kot ostajanje pri veljavnih rešitvah, je posvaril tudi Dean Premik (Svoboda). Po predlogu vlade bo po njegovem prepričanju dovolj časa, da se bodo našle ustrezne rešitve za odprte probleme, ki bi bile dobre tako za izvajalce kot uporabnike.