Navigacija
Portal TFL

STA novice / Odbor zvišal mejo za strožjo obdavčitev normirancev

sreda, 16.11.2022

Ljubljana, 16. novembra (STA) - Odbor DZ za finance je za potrditev na plenarni seji pripravil predlog novele zakona o dohodnini, s katero se odpravlja nekatere razbremenitve, potrjene letos spomladi. Opozicija, ki so ji številne rešitve sporne, je uspela nekoliko omiliti zaostritev davčne obravnave normirancev. Izredna seja DZ bo v četrtek.

"Predlog novele zakona o dohodnini predstavlja enega od ključnih instrumentov za zagotavljanje javnofinančne vzdržnosti v prihodnjih letih," je članom odbora povedal finančni minister Klemen Boštjančič. Z njo bo država v letu 2023 pobrala za 120 milijonov evrov več dohodnine, kot če bi še naprej veljal trenutno veljavni zakon, prav tako ne bo prišlo do dodatnega zmanjšanja pobrane dohodnine v letih 2024 in 2025.

Med poglavitnimi predlaganimi rešitvami je minister naštel ustavitev načrtovane rasti splošne olajšave, zvišanje skupnega dohodka, od katerega se poleg splošne olajšave prizna tudi dodatna splošna olajšava, dvig stopnje davka v najvišjem dohodninskem razredu ter novo olajšavo za mlade.

Splošna olajšava se bo prihodnje leto zvišala s sedanjih 4500 evrov na 5000 evrov, nato pa ne bo več dodatnih postopnih zvišanj na 7500 evrov do leta 2025, kot določa veljavni zakon.

Dodatna splošna olajšava se bo po novem priznala zavezancem s skupnim dohodkom do 16.000 evrov, kar v primerjavi z veljavnim zakonom pomeni približno 2280 evrov več. Davčni razredi ob tem ostajajo nespremenjeni, se pa stopnja davka v zadnjem, petem dohodninskem razredu, vrača nazaj na 50 odstotkov, kot je veljalo pred marca sprejetimi zadnjimi spremembami zakona.

Kot novost vlada predlaga posebno olajšavo za mlade do dopolnjenega 29. leta starosti. Ta naj bi upravičencem zmanjšala davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja za 1000 evrov, a kot so predlagali v SDS, člani odbora pa potrdili, bo zdaj v noveli zakona zapisana v višini 1300 evrov.

V opoziciji so bili sicer do predloga novele zakona kritični. "Njen glavni cilj je vzdržnost javnih financ, toda ali se kdo vpraša o vzdržnosti financ ljudi, ki delajo," je vprašal Rado Gladek (SDS) in ugotovil, da se bo s predlaganimi spremembami razvrednotilo pošteno delo. Njegov poslanski kolega Branko Grims pa je dodal, da bodo povzročile zgolj povečanje števila brezposelnih in rast obsega sive ekonomije.

Kritik opozicije so bile deležne predvsem določbe glede obdavčitve samostojnih podjetnikov, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov. Tu vlada predlaga, da se za samostojne podjetnike s 35.000 do 100.000 evrov prihodkov priznani normirani odhodki znižajo na 40 odstotkov (sedaj 80 odstotkov, a največ 80.000 evrov), ob pogoju vključenosti v pokojninsko in invalidsko zavarovanje vsaj devet mesecev (prej pet mesecev).

Boštjančič je glede zaostritve obdavčitve normirancev priznal, da sprva ni bila predvidena, vlada jo je v zakonsko besedilo vnesla po javni razpravi. "Na seji Ekonomsko-socialnega sveta so bila izpostavljena pričakovanja na tem področju. Samo manjši del delodajalcev je tem spremembam nasprotoval," je dejal.

Kot je pojasnil, je veljavni sistem nepravičen in nekonkurenčen v primerjavi z drugimi oblikami zaposlitve. "Več kot 90 odstotkov normirancev plačuje minimalne prispevke, ki so nižji, kot je minimalna pokojnina. Že tu matematika ne deluje," je dejal.

Gladek je spomnil, da posegu v obdavčitev normirancev nasprotujejo predvsem na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Člani odbora so nato sprejeli dopolnilo NSi in mejo prihodkov, do katerih se ohrani upoštevanje normiranih odhodkov v višini 80 odstotkov prihodkov, zvišali na 50.000 evrov.

V SDS so predlagali tudi črtanje člena, po katerem se bo stopnja dohodnine, ki se plačuje od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, zvišala s 15 odstotkov na 25 odstotkov. A tega dopolnila odbor ni podprl. "Višji davki od oddajanja premoženja so slabi, ker boste stanovanjsko problematiko še zaostrili, ne pa reševali," je opozoril Jožef Lenart (SDS).

Več sprememb je zaradi novih evropskih pravnih podlag predvidenih tudi na področju kmetijstva. "Seznam oproščenih podpor se prevetri," je dejal Boštjančič. Plačila, ki jih pridelovalci prejmejo zaradi težjih pridelovalnih pogojev in ki do sedaj niso bila predmet obdavčitve, bodo denimo po novem obdavčena v višini 50 odstotkov plačila.

Spremembe, ki naj bi začele veljati s 1. januarjem 2023, so med drugim predvidene še glede obdavčitve dohodkov iz kapitala, kjer ostajajo stopnje davka nespremenjene, se pa ponovno uvaja obdavčitev odsvojitve delnic v okviru pridobivanja lastnih delnic.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x - Dialog title
dialog window