STA novice / Vlada iz zakonodajnega postopka umaknila predlog zakona o začasnem dodatku sodnikov in državnih tožilcev (dopolnjeno)

Vlada je sicer besedilo predloga zakona po več obravnavah določila na dopisni seji v začetku tega tedna in ga poslala v obravnavo DZ po nujnem postopku.

V opozicijskih SDS in NSi so nato k predlogu zakona vložili več dopolnil. V NSi bi z dopolnili črtali vse štiri člene predloga, po dopolnilu SDS pa bi do sistemskih sprememb vsi funkcionarji in javni uslužbenci prejeli dodatek 600 evrov bruto mesečno.

Za danes je bila tudi sklicana seja odbora DZ za pravosodje, na kateri bi člani odbora obravnavali prav ta zakon, a je bila že odpovedana. Predlog zakona naj bi sicer DZ nato v petek obravnaval na izredni seji, a bo ta zaradi vladnega umika predloga zakona iz zakonodajnega postopka zdaj, kot kaže, umaknjen z dnevnega reda seje.

Da bodo funkcionarji v pravosodnem sistemu prejemali mesečni dodatek k plači v višini 600 evrov bruto, je sicer na seji občnega zbora Slovenskega sodniškega društva v začetku januarja napovedal predsednik vlade Robert Golob.

Po ocenah, ki jih je sporočilo ministrstvo, bi ta dodatek prejemalo 1093 sodnikov in tožilcev, finančni učinek začasnega ukrepa pa je na letni ravni ocenjen na 9,1 milijona evrov.

Zakaj se je vlada odločila za umik predloga zakona, še ni pojasnila. Pričakovati je, da bo več pojasnil po današnji seji vlade podala ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan.

Je pa imela na predlog zakona kar nekaj pripomb zakonodajno-pravna služba DZ. Ta je v svojem mnenju med drugim opozorila, da bi predlagana rešitev omogočila, da bi višina plače in dodatka dela pravosodnih funkcionarjev presegla višino plačnih razredov najvišje uvrščenih funkcionarjev drugih vej oblasti, tudi predsednika republike, vlade, ministrov, predsednika DZ. predsednika in sodnikov ustavnega sodišča. Vlada bi tako korenito posegla v veljavna razmerja in njihovo primerljivost, predlog zakona pa bi lahko bil tudi sporen z vidika načela delitve oblasti, so opozorili.

V luči zagotavljanja neodvisnosti sodstva pa je zakonodajno-pravna služba DZ opozorila tudi na neustreznost ureditve trajanja dodatka. Zakon namreč predvideva, da bi pravosodni funkcionarji dodatek prejemali do uveljavitve reforme plačnega sistema v javnem sektorju, vendar najdlje do konca leta 2023. "Z določitvijo datuma, po katerem naj bi sodnikom in državnim tožilcem pravica do dodatka po tem zakonu v vsakem primeru prenehala, predlagana ureditev ne preprečuje oziroma celo predvideva, da se njihove plače - v odsotnosti sprejetja plačne reforme v predvidenem roku - ponovno znižajo," je zakonodajno-pravna služba DZ zapisala v mnenju.

Ob predstavljenih pomislekih ustavnopravne narave pa predlagana rešitev predstavlja tudi pomemben pravnosistemski odstop od koncepta ureditve plač v zakonu o sistemu plač v javnem sektorju, so še opozorili.