STA novice / Odbor DZ za kulturo se je seznanil z (ne)uporabo slovenščine na digitalnih platformah

Kot je razloge za sklic seje pojasnila predsednica odbora Tamara Vonta, se vprašanje neuporabe slovenskega jezika pri določenih ponudnikih pretočnih storitev, kot sta Netflix in Disney+, pri Applovih pametnih telefonih in tudi pri nekaterih avtomobilskih znamkah pojavlja že nekaj časa. Mnogi razlogov za to ne poznajo, uporaba maternega jezika pa je nujna ne le zaradi uporabniške izkušnje, ampak tudi z vidika, da mora slovenščina imeti svoj prostor v digitalnem okolju.

S problematiko je evropska poslanka Irena Joveva seznanila vodje podjetij Apple, Disney, Netflix in Amazon. Kot je pojasnila, je o tem vprašanju začela razmišljati v povezavi s starostniki, ki ne govorijo tujih jezikov, mladino in ranljivimi skupinami, ki so v tem primeru prikrajšani za uporabo določenih storitev v maternem jeziku.

Zapostavljanje jezikov pri multinacionalkah po njenih besedah posledično prispeva k degradaciji knjižnega jezika, v nasprotnem primeru pa bi se lahko podpiralo domače prevajalce in s tem povezano industrijo, saj se trend obrača v smeri pretočnih vsebin. Obstajajo sicer primeri dobre prakse, kot je ponudnik HBO, ki je slovenske podnapise pripravil še pred vstopom na slovenski trg. Zato velikost ali majhnost trga ni merilo, je prepričana poslanka.

Zakon o javni rabi slovenščine v 20. členu določa, da mora biti v elektronskih komunikacijskih in kontrolnih napravah omogočena izbira slovenščine in upoštevan slovenski črkopis. Vendar se zakon zdi zastarel, evropska direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah pa se je po njenih besedah pri jezikih izkazala za pomanjkljivo.

Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan in svetovalec ministrice Lenart J. Kučič sta pojasnila, da so pretočne storitve na zahtevo urejene na ravni EU in trenutno ni vzvoda, da bi jih prisilili k uporabi slovenskega jezika. "Z zakonom o javni rabi slovenščine ne moremo neposredno vplivati na Netflix, lahko pa ob pojavu novih podjetij na našem trgu opozarjamo na našo zakonodajo," je povedal Kučič.

Naloga delovne skupine, ki so jo ustanovili na ministrstvu, je bila po njegovih besedah ugotoviti, kako se zakon bere in katere institucije so kje pristojne. Osnutek novele bodo po pričakovanjih dali v razpravo v parih tednih, bo pa to po Kučičevih besedah šele prvi korak, iz katerega bo sledila širša strategija. Opozoril je tudi, da zakonodaja ponavadi ni glavni razlog, iz katerega se podjetja odločajo za izbiro nekega lokalnega jezika.

Na neuporabo slovenščine v omenjenih primerih je leta 2018 prva opozorila komisija za slovenski jezik v javnosti pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Predsednica komisije Andreja Žele je ocenila, da 20. členu zakona nič ne manjka, v primeru, da se bo Slovenija pridružila pozivu po spreminjanju evropskega pravnega okvirja, pa je predlagala, naj se priključi tistim članicam, ki so znale uveljaviti status uradnega jezika.

Uporabo svojega jezika so recimo dosegli Islandci, enako velja za katalonski in baskovski jezik. Kot je povedal vodja službe za slovenski jezik na ministrstvu Marko Jenšterle, nove generacije nekaterih avtomobilov že imajo izbiro slovenskih vmesnikov.

Predstojnik Inštituta za slovenski jezik pri ZRC SAZU Kozma Ahačič je menil, da je zakon o javni rabi slovenščine treba prilagoditi digitalni dobi, a tega se jezikoslovci do neke mere bojijo zaradi "kratkoročnih in ozkogledih interesov nekaterih v gospodarstvu in šolstvu". Prepričan je sicer, da lahko dokaj majhni današnji problemi čez nekaj let postanejo veliki, pri čemer je omenil razlikovanje med strojnim in človeškim prevodom. Inšpektorica na Inšpektoratu za kulturo in medije Sonja Trančar pa je izpostavila, da bi zakonodaja morala biti spremenjena tako, da bi omogočala pravno podlago za ukrepanje.

Člani odbora so nazadnje podprli prizadevanja po tem, da bi Applove naprave in drugi sistemi omogočali slovenski jezik. Odboru za kulturo in izobraževanje v evropskem parlamentu pa nameravajo predlagati, da bi se posvetil obravnavi uporabe uradnih jezikov na enotnem trgu in predlagal rešitve za to problematiko.