Portal TFL

STA novice / V vladnih izhodiščih za pogajanja o plačni reformi med drugim podrobneje o sestavi plačnih stebrov

ponedeljek, 20.3.2023

Ljubljana, 20. marca (STA) - Vlada je sindikatom javnega sektorja posredovala izhodišča za pogajanja o prenovi plačnega sistema in odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah, ki se bodo nadaljevala prihodnji ponedeljek. V dokumentu, ki ga je pridobila STA, je natančneje opredeljena predlagana sestava plačnih stebrov in druge ključne vsebine, ki bi jih urejal nov zakon.

Predlog novega zakona o skupnih temeljih plačnega sistema javnega sektorja z novo plačno lestvico naj bi v zakonodajni postopek vložili najkasneje julija s ciljem, da se praviloma uveljavi s 1. januarjem 2024. Zakon bi urejal skupne temelje plačnega sistema, torej določbe, ki bi veljale za vse zaposlene v javnem sektorju. Med drugim so to plačna lestvica, način uvrščanja delovnih mest in nazivov v plačne razrede, razpon za uvrščanje delovnih mest v plačne razrede, način določitve osnovne plače, napredovanja, dodatki in delovna uspešnost.

Predlagana plačna lestvica bi imela 67 plačnih razredov, razpon med plačnimi razredi, sedaj približno štiriodstoten, bi znašal tri odstotke. Novi prvi plačni razred, sedaj 12., 13. in 14., bi določili v višini minimalne plače v januarju 2023. Če je minimalna bruto plača okoli 1203 evre, bi torej osnovna plača v najvišjem plačnem razredu znašala okoli 8465 evrov bruto, je razvidno iz predlagane nove lestvice. Vlada ob tem predlaga tudi kategorijo varovane plače za tiste, ki bi napredovali v najvišje plačne razrede in bi zaradi znižanega razpona med plačnimi razredi plačne lestvice imeli nižjo plačo.

Predlog uvrstitve v višji plačni razred zaradi redkih kompetenc

Orientacijska delovna mesta v kolektivni pogodbi za javno sektor bi ukinili, "saj niso odigrala svoje vloge pri vrednotenju primerljivih delovnih mest", ocenjuje vlada. Načelo primerljivosti, torej enako plačilo za delo na primerljivih delovnih mestih, bi zato v prenovljenem sistemu uveljavili znotraj plačnih stebrov.

Pri določitvi osnovne plače izhodišča med drugim predlagajo dodatno možnost začasnega povišanja plače za pet plačnih razredov zaradi vodenja projekta, delovne skupine ali drugih začasno zahtevnejših nalog. Z zakonom bi določili možen razpon za uvrščanje po tarifnih razredih, torej glede na zahtevnost dela, kar je po oceni vlade okvir, ki omogoča ustrezna razmerja tudi med plačnimi stebri. Predlagajo tudi možnost uvrstitve v višji plačni razred, kot je sicer določen v okviru razpona glede na tarifni razred, in sicer zaradi specifičnih oziroma redkih kompetenc, ki se zahtevajo glede na potrebe delovnih procesov.

Hitrejše napredovanje na začetku kariere in novi dodatki

Izhodišča pri prenovi sistema napredovanja predvidevajo zmanjšanje pomena senioritete v veljavnem sistemu. Ob tem bi omogočili hitrejše napredovanje v začetku kariere, ukinili bi napredovanje na podlagi ocen. Ohranili bi dosedanje število možnih napredovanj, torej pet plačnih razredov v nazivu in 10 plačnih razredov brez naziva. Kriterije za napredovanje bi vzpostavili znotraj posameznega stebra, ob tem pa bi vzporedno prenovili sistem kariernega napredovanja.

Poleg sedanjih dodatkov vladna izhodišča predvidevajo še tri nove, in sicer dodatek za deficitarnost, za razvoj kadrov in za izjemne dosežke na nacionalni ravni. Prenovili bi sistem nagrajevanja delovne uspešnosti, pa tudi določili merila in kriterije, ki so neposredno povezani z rezultati in učinkovitostjo dela. Merila in kriterije bi določili po plačnih stebrih.

Po predlogu vlade bi združili redno delovno uspešnost in povečan obseg dela, posebej bi uredili plačilo povečanega obsega dela zaradi povečane učne ali pedagoške obveznosti v izobraževanju. Masa plač za delovno uspešnost bi znašala pet odstotkov mase osnovnih plač, pri tem pa bi se po posameznih plačnih stebrih masa lahko povečala, če financer za to zagotovi dodatna sredstva. Vlada tudi predlaga, da se delovna uspešnost ne izplačuje do začetka uporabe novih pravil glede nagrajevanja delovne uspešnosti.

Določene vsebine bi bile urejene po plačnih stebrih

Izhodišča naštevajo tudi vsebine, ki bi se urejale ločeno po plačnih stebrih. To so uvrstitve v plačne razrede, pri čemer bi ustrezna razmerja vzpostavili znotraj plačnega stebra. Prav tako bi znotraj stebrov urejali posebnosti glede določitve plačnega razreda ob zaposlitvi, premestitvi in napredovanju v naziv ter posebnosti glede uvrstitve v višji plačni razred, kot je določen v okviru razpona glede na tarifni razred zaradi specifičnih oziroma redkih kompetenc.

Ločeno po stebrih bi urejali tudi možnost uvrstitve v plačni razred s spregledom izobrazbe kot pogoja za zasedbo delovnega mesta, pogoje in kriterije za napredovanje ter pogoje, merila in obseg sredstev za delovno uspešnost. "Uvedba stebrov ne bi pomenila posega v sistem kolektivnih pogodb, znotraj stebra bi tako lahko vsebine urejali v okviru obstoječih kolektivnih pogodb," ob tem zatrjujejo v vladnih izhodiščih.

V plačnih stebrih bi se ohranila razvrstitev v plačne skupine, plačne podskupine in v tarifne razrede. Zaradi ustreznejše izvedbe načela primerljivosti in zaradi upoštevanja specifičnosti bi se v prenovljenem sistemu funkcionarji in javni uslužbenci, vključno z direktorji, ravnatelji in tajniki, torej plačna skupina B, dodatno razvrstili v plačne stebre.

V prvem plačnem stebru bi bili funkcionarji, ki so izvoljeni ali imenovani na funkcije v državnih organih in lokalnih skupnostih, ki sodijo v plačno skupino A. V drugem javni uslužbenci v državnih organih, občinah, v javnih agencijah, skladih in zavodih s področja obvezne socialne varnosti ter pooblaščene uradne osebe (policisti, vojaki, uradniki finančne uprave, pravosodni policisti, pristaniški nadzorniki, občinski redarji, gasilci).

V plačni steber zdravstva in socialnega varstva bi se glede na izhodišča uvrščali javni uslužbenci v zdravstvu in socialnem varstvu, ki sodijo v plačne skupine B, E, F in J, v steber javnih uslužbencev v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi pa bi se uvrščali uslužbenci, ki sodijo v plačne skupine B, D, G, H in J. V zadnji, peti steber, bi bili po predlogu uvrščeni javni uslužbenci v drugih javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih, to sta plačni skupini I in J, z izjemo gasilcev, ki so v stebru z drugimi pooblaščenimi osebami.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x - Dialog title
dialog window