STA novice / Zastoji pri obravnavi družinskih sporov na sodiščih zaradi pomanjkanja sodnih izvedencev (tema)

Na Nacionalnem odboru za otrokove pravice pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) so nedavno opozorili na pomanjkljivosti v zakonodaji in v delovanju sodišč v povezavi z zasledovanjem največje koristi otrok. Ugotavljajo namreč, da sodišča še vedno ne zasledujejo največje koristi otrok v sodnih postopkih, prav tako sodniki, odvetniki in zastopniki otrok po mnenju odbora niso dovolj usposobljeni za delo z otroki.

Kritiko usmerjajo tudi zoper državo, ki še vedno ni uvedla ustreznega števila sodnih izvedencev klinične psihologije, psihiatrov in pedopsihiatrov ter nadzora nad njihovim delom. V zakonodaji medtem pogrešajo določitev najdaljšega roka za reševanje sodnih postopkov, v katerih so udeleženci otroci in mladostniki.

Očitki ZPMS po mnenju vrhovnega sodišča neutemeljeni

"Gre za pavšalni očitek brez argumentov, ki ne odraža dejanskega stanja v družinskih zadevah, o katerih odločajo sodišča. Osnovno vodilo sodnikov v postopkih na družinskih oddelkih sodišč je namreč ravno zasledovanje največje koristi otrok, določanje okvirjev oz. pogojev dela v teh postopkih pa je v pristojnosti drugih dveh vej oblasti," so se na očitke odbora za STA odzvali na vrhovnem sodišču.

Kot so poudarili, v sodstvu družinskemu področju posvečajo posebno pozornost, ob čemer so spomnili, da je družinski zakonik glede pristojnosti sodišč na tem področju prinesel številne novosti. Glavni razlog za resne zastoje v sodnih postopkih na tem področju pa vidijo v hudem pomanjkanje sodnih izvedencev za področje reševanja družinskih sporov. "Primanjkuje predvsem kliničnih psihologov," so zapisali.

V zvezi z opozorili ZPMS so izpostavili tudi, da zakon o nepravdnem postopku že sedaj določa roke za obravnavanje družinskih zadev, ki se jih sodniki praviloma držijo. "Do zastojev prihaja v približno treh odstotkih zadev, v katerih je za odločitev o največji koristi otroka potrebno sodelovanje izvedencev, ki jih primanjkuje," so opozorili in spomnili, da je zagotavljanje zadostnega števila izvedencev v pristojnosti izvršilne veje oblasti.

Eno od ovir do hitrejših zaključkov postopkov v družinskih sporih pa po mnenju vrhovnega sodišča predstavlja tudi zakonska možnost vlaganja neomejenega števila vlog, pritožb, zahtev za izločitev in predlogov za izdajo začasne odredbe. Le ti sodne postopke samo podaljšujejo, zato bi moral zakonodajalec razmisliti o možnosti omejevanja tovrstnih vlog, so izpostavili.

Lani na razpolago le še sedem izvedencev z družinskega področja

V zvezi s pomanjkanjem sodnih izvedencev za področje reševanja družinskih sporov je sodstvo lani opravilo tudi podrobno analizo. Ta je pokazala, da sodišča prve stopnje družinske postopke praviloma vodijo dobro, vendar tudi, da se v zadevah, povezanih z varstvom in vzgojo otrok ter otrokovimi stiki, sodišča vse manjkrat odločajo za postavitev sodnega izvedenca.

Ugotovitve analize pa kažejo tudi, da prihaja zaradi pomanjkanja izvedencev do resnih zastojev v postopkih. "Glede na podatke prvostopenjskih sodišč je bilo lani jeseni v celotni državi na razpolago samo še sedem izvedencev, zato je treba na začetek izdelave izvedenskega mnenja čakati že eno leto," so izpostavili na vrhovnem sodišču.

Največje težave v zvezi s tem imajo na Okrožnem sodišču v Ljubljani, kjer obravnavajo tudi največje število družinskih zadev. Družinski postopki v vseh analiziranih primerih so sicer povprečno trajali od 14 mesecev do dveh let, na višjih sodiščih pa največ dva meseca, a se je stanje na prvostopenjskih sodiščih v zadnjem letu še bistveno poslabšalo, so zapisali na spletni strani vrhovnega sodišča.

Na ministrstvu za pravosodje pa premajhno število sodnih izvedencev za področje reševanja družinskih sporov povezujejo s pomanjkanjem kliničnih psihologov v zdravstvenem sistemu. Slednje je v največji meri posledica načina financiranja tega področja, ki bremeni izvajalca zdravstvene dejavnosti, so izpostavili v odgovoru za STA.

Ministrstvo nad pomanjkanje sodnih izvedencev z evidenco njihove obremenjenosti

V zvezi s pomanjkanjem sodnih izvedencev so na ministrstvu izpostavili, da povečanega števila sodnih izvedencev klinične psihologije kljub nekaterim premikom na omenjenem področju ni mogoče pričakovati še nekaj let. Na ministrstvu zato aktivno iščejo druge rešitve, ki bi pomagale skrajšati trajanje postopkov, v katerih so udeleženi otroci.

"Tako si ministrstvo v sodelovanju z relevantnimi deležniki prizadeva, da bi sodišča povečala nabor med že imenovanimi sodnimi izvedenci, ki jih lahko pritegnejo v družinskih sporih, in sicer s področja klinične psihologije, psihiatrije, pedopsihiatrije, psihologije družine in socialnega dela," so navedli.

Na ministrstvu pa pripravljajo tudi pravno podlago za vzpostavitev evidence, na podlagi katere bodo sodišča seznanjena z obremenjenostjo posameznega sodnega izvedenca.

"To pomeni, da bodo sodišča v konkretnih postopkih imela možnost angažirati manj obremenjene strokovnjake in s tem vplivati na hitrejše vodenje sodnega postopka, na drugi strani pa bo obremenitev sodnih izvedencev enakomernejša," so zapisali.

Lani je bila sicer ustanovljena tudi medresorska delovna skupina, ki združuje predstavnike sodišč, sodnih izvedencev, centrov za socialno delo, nevladnih organizacij ter pristojnih ministrstev, in katere naloga je med drugim priprava ukrepov za izboljšanje stanja na področju sodnega izvedenstva v družinskih zadevah, so dodali.

Med ukrepi za izboljšanje zagotavljanja položaja otrok oziroma zagotavljanje njihove največje koristi v sodnih postopkih na ministrstvu poleg povečanja števila sodnih izvedencev izpostavljajo stalna usposabljanja vseh udeležencev, ki sodelujejo v sodnih postopkih, v katerih so udeleženi otroci in dodatna usposabljanja sodnikov, ki sodijo v teh postopkih.

Tudi na vrhovnem sodišču soglašajo s predlogom ZPMS, da je treba tudi za odvetnike, tožilce, policijo, zastopnike in druge, ki se srečujejo z obravnavo otrok in mladostnikov, uvesti dodatna usposabljanja in izobraževanja.