STA novice / Odbor za zdravstvo podprl novelo interventnega zakona za zagotovitev stabilnosti zdravstva

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je ocenil, da je bil interventni zakon, ki je omogočil plačevanje vseh opravljenih zdravstvenih storitev v javni mreži po realizaciji, uspešen, ker je zaradi zakona 35.000 ljudi prišlo do zdravstvene obravnave, pri nekaterih zdravstvenih storitvah so se čakalne dobe skrajšale, pri večini pa povečale. A bi se povečale še bistveno bolj, če zakona ne bi bilo, je ocenil.

Novela bi po njegovih besedah posegla v 15. člen interventnega zakona, ki bi še vedno omogočal plačilo storitev po realizaciji, vendar le izbranih, ki presegajo najdaljšo nedopustno čakalno dobo, in ne več vseh opravljenih storitev.

"Videli smo, da je sistem izjemno prilagodljiv. Neomejeno odprto denarnico porabi za tisto, kar sistemu paše, in ne za ljudi. To je bilo sedaj potrjeno z dokazi in je neizpodbitno, zato je naloga vlade in seveda tudi koalicije, da to ustavi," je dejal.

Predlog novele bi hkrati ukinil v obstoječem interventnem zakonu predvideno drugo fazo ukrepa plačevanja po realizaciji z vključevanjem t. i. čistih zasebnikov.

Poslanci koalicije so pred začetkom seje odbora vložili dopolnila k trem členom novele, vsa so bila ob koncu seje odbora tudi izglasovana. Tako bodo lahko v ukrep plačevanja po realizaciji vključene vse zdravstvene storitve, ne le prvi pregledi, kot je sprva predvidela novela.

Druga sprejeta dopolnila pa so predvsem tehnične narave, je povedala predsednica odbora Tamara Kozlovič (Svoboda). Pripravili so jih na podlagi nekaterih pripomb zakonodajno-pravne službe DZ in po predlogu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), je pojasnila.

Napovedala je, da bodo do obravnave na seji DZ vložili še dodatna dopolnila, s katerimi bodo naslovili še druge pomisleke zakonodajno-pravne službe.

Predstavnica te službe je na seji potrdila, da koalicijska dopolnila nekatere pripombe službe razrešujejo, nekatere nedoslednosti in pomanjkljivosti novele pa ostajajo.

Med njimi je izpostavila, da novela predvideva dve različni ureditvi za določitev izbranih vrst zdravstvenih storitev za plačilo po realizaciji. V predlogu sprememb zakona namreč piše, da nabor storitev na predlog ZZZS določi vlada, hkrati pa, da lahko vlada nabor pripravi tudi na predlog ministra za zdravje. Pri tem pa razmerje med temeljnim pravilom in izjemo ni določeno, je navedla.

Opozorila je tudi na predlagano rešitev, ki pooblašča vlado, da ukrep plačevanja po realizaciji, sicer predviden do konca prihodnjega leta, s sklepom še dvakrat podaljša. To je sporno z vidika ustavnega načela pravne države, je dejala.

V NSi pa so z dopolnilom želeli spremeniti novelo zakona tako, da bi bili v usmerjeno krajšanje čakalnih dob vključeni tudi t. i. čisti zasebniki. Predlagali so tudi črtanje omejitve, da se v izvajanje zdravstvenih storitev pri izvajalcih zdravstvenih dejavnosti s koncesijo ne morejo vključiti zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, saj da to po nepotrebnem omejuje razpoložljive kapacitete. Ker je odbor potrdil dopolnila koalicije, je dopolnilo NSi postalo brezpredmetno.

Do umika možnosti sodelovanja čistih zasebnikov pri skrajševanju čakalnih vrst iz interventnega zakona, ki ga predvideva novela, je bila kritična tudi poslanka SDS Jelka Godec.

Komentirala je tudi besede predsednice odbora Kozlovič, ki je dejala, da bodo po realizaciji plačane tiste storitve, pri katerih je čakanje za paciente najbolj škodljivo. "Za vsakega pacienta je nekaj drugega najbolj škodljivo," je dejala in dodala, da je zakon zastavljen presplošno.

Po njeni oceni je problematična tudi določba zakona, da koncesionarji v krajšanje čakalnih vrst ne bodo mogli vključiti zaposlenih iz javnih zavodov.