STA novice / Evropsko računsko sodišče opozarja na pomanjkljivosti vinske politike EU

Vinski sektor EU je po ugotovitvah revizorjev zelo reguliran in subvencioniran. Vinogradniki za prestrukturiranje svojih vinogradov in večjo konkurenčnost na leto prejmejo približno 500 milijonov evrov evropskih sredstev. Od leta 2016 lahko zaprosijo tudi za dovoljenje za zasaditev dodatnih vinskih trt. Namena teh dovoljenj sta nadzorovana rast potenciala pridelave in preprečevanje presežne ponudbe.

"Spodbujanje konkurenčnosti vinskega sektorja je bistvenega pomena in še posebej relevantno za EU, vendar bi moralo biti tudi bolj okoljsko trajnostno," je izpostavila članica sodišča Joelle Elvinger, ki je vodila revizijo. "Pri uresničevanju obeh ciljev mora EU, milo rečeno, doseči več," je poudarila.

Vinska politika EU je po opozorilih revizorjev kljub znatnemu financiranju le malo prispevala k okolju. K dosegi zelenih ciljev je malo prispeval zlasti ukrep prestrukturiranja. Sredstva EU se namreč niso namenjala projektom za zmanjšanje vpliva vinogradništva na podnebje oziroma okolje. Ukrep bi lahko imel celo nasprotni učinek; na primer prehod na sorte, ki potrebujejo več vode. Poleg tega ukrep povečanja vinogradniških površin za en odstotek letno ni bil nikoli ocenjen z okoljskega vidika.

Tudi obeti niso veliko spodbudnejši, so izpostavili na sodišču. V novi skupni kmetijski politiki so okoljski cilji vinskega sektorja še vedno nizki. Revizorji EU so v preteklosti priporočili, naj bodo plačila kmetom, vključno s plačili vinogradnikom, izrecno povezana z izpolnitvijo okoljskih zahtev. Vendar nova skupna kmetijska politika ne vsebuje več takšnih pogojev za financiranje prestrukturiranja. Poleg tega bodo morale države EU od sredstev, namenjenih vinskemu sektorju, le pet odstotkov porabiti za ukrepe, povezane s podnebnimi spremembami, okoljem in trajnostnim delovanjem.

EU tudi ni uspelo izboljšati konkurenčnosti vinogradnikov. Pet revidiranih držav je financiralo projekte ne glede na vsebino ali ambicioznost in brez upoštevanja meril za spodbujanje konkurenčnosti. Financirale so se tudi nestrukturne spremembe ali običajne obnove vinogradov, čeprav taki ukrepi niso upravičeni. Poleg tega upravičencem ni treba poročati o tem, kako so zaradi prestrukturiranja postali konkurenčnejši. In niti Evropska komisija niti države članice ne ocenjujejo, kako podprti projekti dejansko prispevajo k večji konkurenčnosti vinogradnikov.

EU je vodilna svetovna proizvajalka, potrošnica in izvoznica vina. Leta 2020 je bilo v EU 2,2 milijona vinogradniških gospodarstev, vinogradi pa so predstavljali približno dva odstotka kmetijskih površin, ki so se uporabljale v EU. Okoli 80 odstotkov vina, ki se proizvede v EU, prihaja iz Italije, Francije in Španije.