STA novice / V EU potrjena zakonodaja o zasegu premoženja, pridobljenega s kršenjem sankcij

Direktiva o odvzemu nezakonito pridobljenih sredstev določa minimalna pravila glede sledenja, identifikacije, zamrznitve, zasega in upravljanja tovrstnih sredstev.

Med drugim ta zakonodaja nacionalnim organom, pristojnim za odvzem premoženja, prinaša več pristojnosti. Države članice jim bodo morale zagotoviti dostop do ustreznih podatkovnih baz in registrov. Direktiva bo obenem olajšala čezmejno sodelovanje teh organov in izmenjavo informacij med njimi, so navedli na Svetu EU.

Danes potrjena direktiva, ki jo bodo morale članice v nacionalno zakonodajo prenesti v dveh letih in pol, predvideva tudi določitev nacionalnega organa, pristojnega za upravljanje zamrznjenega ali zaseženega premoženja.

Pravila bodo veljala za različna kazniva dejanja, tudi za kršenje sankcij Evropske unije. Da bo to mogoče, pa so morali v EU sprejeti še ločeno direktivo, s katero so kršenje sankcij uvrstili na seznam kaznivih dejanj EU.

Kot kazniva dejanja bi med drugim obravnavali pomoč posameznikom, proti katerim je EU uvedla sankcije, pri izogibanju prepovedi potovanja v unijo. Poleg tega pa še trgovanje z blagom, za katero veljajo sankcije, in transakcije z državami ali pravnimi osebami s seznama sankcioniranih.

Države članice bodo morale kršenje evropskih sankcij kaznovati s kaznimi, ki bodo učinkovite, sorazmerne in odvračalne. Direktiva predvideva tudi zaporne kazni. Za prenos te direktive v nacionalno zakonodajo imajo države eno leto časa.

Na Evropski komisiji, ki je predloga direktiv predstavila maja oziroma decembra 2022 spričo ruske agresije na Ukrajino, so pozdravili dokončno potrditev zakonodaje.

"Nova pravila bodo omogočila konsistentno in učinkovito izvajanje več kot 40 režimov sankcij, vključno s sankcijami proti Rusiji," je na družbenem omrežju X zapisal evropski komisar za pravosodje Didier Reynders.