STA novice / Alpacem ob javni obravnavi uredbe o sosežigu opozarja na nemogoče pogoje

Spremenjena uredba, ki je v obravnavi od 12. avgusta do 12. septembra, sledi uveljavitvi novele zakona o varstvu okolja, ki jo je DZ potrdil marca. Ta namreč vladi nalaga, da mejne vrednosti emisij za naprave za sosežig z namenom zmanjšanja tveganja za zdravje ljudi in za okolje določi tako strogo, kot so določene v zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT) za naprave za sežig odpadkov, razen če zaključki o BAT za naprave za sosežig določajo strožje mejne vrednosti emisij.

Upravljavci naprav za sosežig bodo morali po novih pravilih uskladiti obratovanje naprav z okoljevarstvenim dovoljenjem v delu, ki se nanaša na omenjene strožje mejne vrednosti emisij, v štirih letih od njegove pravnomočnosti.

Nova pravila so naletela na oster odziv družbe Alpacem Cement, prej Salonit Anhovo. Kot znova opozarjajo ob javni obravnavi uredbe, na svetu še ni na voljo tako napredne tehnologije, ki bi zadostila novim pravilom. Pregledali so pogoje delovanja cementarn v EU, Švici, ZDA, Braziliji, Rusiji, Indiji in na Kitajskem ter ugotovili, da nobena od teh držav nima tako strogih pravil.

Poudarjajo, da so pripravljeni investirati v tehnološko rešitev, ki je že razvita in preverjena v velikem industrijskem obsegu, a ne obstaja takšna, ki bi zadostila novim pravilom v Sloveniji. "22 svetovnih ponudnikov tehnološke opreme je pisno potrdilo, da ne poznajo in ne ponujajo tehnološke opreme, ki lahko v celoti izpolnjuje zahteve iz novele zakona o varstvu okolja," pravijo.

Uveljavitev novih pravil bi lahko po njihovih opozorilih vodila v zaprtje njihove cementarne, ki kot edina v Sloveniji pomembno prispeva k poslovanju gradbene panoge in delovanju celotnega gospodarstva. "Zaprtje lahko ogrozi 900 delovnih mest ter prinese izgubo 108 milijonov evrov dodane vrednosti in 21 milijonov evrov v davkih in prispevkih," izpostavljajo.

Vladi očitajo, da je ignorirala evropsko zakonodajo, po kateri bi morali najprej preveriti izvedljivost zakonodajnih rešitev. "S takšno zakonodajo Sloveniji grozi deindustrializacija. Neskladnost z evropskimi standardi bi lahko odvrnila prihodnje naložbe, tudi tuje, še posebej v kapitalsko intenzivnih panogah," dodajajo.

Če rešitve ne bodo mogli doseči drugače, napovedujejo možnost pravnih postopkov.