STA novice / Del pogovorov o višini povprečnine tudi nova formula za njen izračun

Finančni minister Klemen Boštjančič je v oddaji Studio ob 17h na Radiu Slovenija prejšnji teden pojasnil, da so letos ta pogajanja bistveno bolj obširna in kompleksna kot običajno. Intenzivno se namreč pogajajo o spremembi formule, ki bi v veliki meri vnaprej determinirala izračun povprečnine.

Kot izhaja iz sporočil obeh združenj občin, bi po predlogu ministrstva izračun povprečnine temeljil na štiriletnih povprečnih stroških občin, ki se pomnožijo s triletnim povprečjem medletne rasti. Dodatna sredstva občinam za kritje stroškov novih nalog, vključno s stroških višjih plač zaposlenih v javnih zavodih, pa bi določili v višini 2,4 odstotka skupne primerne porabe občin.

Predsedstvo Skupnosti občin Slovenije (SOS) je danes podprlo rešitev, po kateri bi izračun fiksnega dela povprečnine temeljil na triletnih povprečnih stroških občin, ki se pomnožijo s triletnim povprečjem medletne rasti. "Za leto 2025 se pričakuje znesek 771,33 evra, kar predstavlja 46 evrov višjo povprečnino kot lani," so zapisali v sporočilu po seji predsedstva.

Vendar pa je pogoj, da bi pristali na povprečnino v višini 771,33 evra, da se določi še variabilni del, ki bi bil namenjen odpravi nesorazmerij v financiranju zakonskih nalog med občinami, in da skupni znesek na prebivalca v Sloveniji znaša vsaj 803 evre.

Od 54 odstotkov dohodnine, ki pripada občinam, poleg fiksnega dela povprečnine bi odšteli sredstva za razvitost občin, sredstva za glavno mesto in za skupne občinske uprave. Preostanek bi kot variabilni del povprečnine namenili občinam z višjimi stroški izvajanja zakonskih nalog in za zmanjševanje razvojnih razlik med občinami. Pri tem pa v SOS menijo, da je pri tem treba upoštevati tudi možnosti občin za pridobivanje lastnih virov.

V SOS si želijo, da bi bila povprečnina po novi formuli izračunana že za prihodnje leto, čeprav bo kot del sprememb zakona o financiranju občin verjetno uzakonjena kasneje. V Združenju občin Slovenije (ZOS) so medtem po četrtkovi seji predsedstva napovedali, da bodo konkretno stališče pripravili ob prejemu osnutka predloga zakona.

Spomnili pa so na skupni izhodiščni predlog združenj, da se povprečnina za leto 2025 določi v višini 818,5 evra in za leto 2026 v višini 857 evra ter da se nadaljuje izplačilo dodatka za kritje stroškov plač v letu 2025 v višini 40,7 milijona evrov in v letu 2026 v višini 48 milijonov evrov.

Predsedstvi obeh združenj sta se sicer opredelili tudi do predloga zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, kjer se na novo v plačni sistem uvršča funkcionarje, med njimi župane. Kritični so predvsem pri plačnih uvrstitvah županov, ki zastopajo občine z do 5000 prebivalci. Ocenjujejo namreč, da so glede na pomen in odgovornost dela, ki ga opravljajo, na plačni lestvici uvrščeni prenizko. Prav tako pozivajo k ustrezni uvrstitvi direktorjev občinskih uprav glede na uvrstitve županov in najvišje uvrščenih javnih uslužbencev.

Predsedstvo SOS je spregovorilo tudi o novi zakonodaji na področju oskrbe s pitno vodo in odvajanju ter čiščenju komunalnih odpadnih vod. Izrazili so zaskrbljenost zlasti zaradi predvidene ukinitve koncesij na področju oskrbe s pitno vodo ter stroškov, ki so povezani s posledičnim ustanavljanjem javnih podjetij ali priključitvijo že obstoječim, kjer bo potrebno zagotavljati deleže za vstop v lastniško strukturo. Ocenjujejo, da bi uvedba novih sistemov lahko povzročila večmilijonske stroške občinam, brez jamstva, da bodo nove oblike izvajanja cenejše.

Županje in župani prav tako ocenjujejo, da je prepoved podizvajanja nalog, kot je na primer monitoring kakovosti pitne vode, v praksi nerealna in bi otežila nemoteno izvajanje storitev. Prav tako kot negativno ocenjujejo, da zakon uvaja odbitke presežka tržne dejavnosti le pri nekaterih javnih službah, kar bi lahko povzročilo nepravično finančno breme za določene storitve.

Glede zakona o varstvu okolja pa so kot bistvene naloge izpostavili poskus prehoda na novi sistem zbiranja nekaterih vrst embalaže, to je kavcijski sistem za odpadno embalažo. Ta obravnava le majhen del embalaže, ki je povezan z visokimi stroški za potrošnike, ki bodo stroške vzpostavitve sistema občutili na ceni končnega izdelka, medtem ko bistvenih okoljskih učinkov zaradi majhne količine te vrste embalaže znotraj celotnega masnega toka ni možno pričakovati. Prepričani so, da bi kavcijski sistem povzročil dodatne stroške potrošnikom in povečal inflacijo, so še zapisali v SOS.