STA novice / Odbori ESS za evidence, napotitve in dolgotrajno oskrbo po več mesecih še niso zasedali (tema)

Evidence

Zadnja novela zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti je v uporabi od 20. novembra lani. Ob vodenju evidenc o številu opravljenih ur in nadur je prinesla še vpisovanje časa prihoda in odhoda delavca z dela; izrabe in obsega izrabe odmora med delovnim časom; ob tem pa še opravljenih ur v drugih posebnih pogojih dela ter v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času, da je razvidno, ali gre denimo za izmensko ali nočno delo.

Tik preden se je začela uporabljati v praksi, je med delodajalci završalo, da je neživljenjska, minister za delo Luka Mesec pa je zato napovedal nov poseg v zakon. Dotlej naj bi inšpektorji na terenu v zvezi z novostmi opravljali zlasti svetovalno funkcijo.

Ne glede na to, da delodajalci vztrajajo, da je treba zakon spremeniti, strokovni odbor Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) na to temo še sploh ni zasedal, seja je sklicana za začetek novembra. Ministrstvo za delo je že pripravilo osnutek sprememb, ki črtajo evidentiranje izrabe in obsega izrabe odmora med delovnim časom, a predstavnikom gospodarstva ta ukrep ne zadošča. Želijo si namreč, da bi se novembra uveljavljena določila uporabljala le za kršitelje, čemur pa ostro nasprotujejo v delojemalskih vrstah.

Kot je za STA opozoril izvršni direktor pri Gospodarski zbornici Slovenije Mitja Gorenšček, se delodajalci ob odsotnosti pogovorov o spremembah bojijo, da bodo inšpektorji kljub drugačnim obljubam opustili svetovalno vlogo in začeli izrekati sankcije.

Napotitve delavcev

Prav tako še ni na vidiku sprememb zakona o izvajanju čezmejnih storitev, h katerim prav tako glasno pozivajo delodajalska združenja.

Z novim letom je namreč začela veljati določba zakona o čezmejnem izvajanju storitev, ki je zvišala prispevke za napotene delavce. Črtana je bila določba v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je delodajalcem omogočala, da se prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri nekaterih delavcih, napotenih v tujino, plačujejo od bruto plače, ki bi jo prejemali za enako delo v Sloveniji. Posledično so imeli ti delavci nižje pravice iz socialnih zavarovanj, vključno s pokojnino.

Delodajalci so že lani izračunali, da naj bi se neto izplačila delavcev skladno z novostmi v primeru enake bruto plače znižala za med 13 do 14 odstotkov, strošek plač za delodajalca pa povečal za okoli deset odstotkov. Podjetja naj bi zato razmišljala o selitvi v tujino.

Na ministrstvu za finance medtem vztrajajo, da njihovi podatki bojazni, da spremembe zakonodaje negativno vplivajo na konkurenčnost tega dela gospodarstva, ne potrjujejo.

Tudi za to področje je vzpostavljen strokovni odbor ESS, ki od oživitve sveta prav tako še ni zasedal. "Mislim, da bomo morali zaostriti retoriko, tega ni na horizontu. Mi bi radi to zadevo dali z mize, a se bojimo, da ni interesa niti na strani države niti na strani sindikatov. Ta status quo očitno nekaterim koristi," je ocenil Gorenšček.

Delodajalska stran sicer kot rešitev predlaga izenačitev napotenih delavcev v gospodarstvu z napotenimi javnimi uslužbenci, ki na razliko med slovensko plačo in dodatkom za delo v tujini plačujejo samo prispevke, dohodnine pa so oproščeni - zaradi te neenake obravnave je zakon o čezmejnem izvajanju storitev tudi predmet ustavne presoje. Sprejeli bi tudi dohodninske olajšave ali terenske dodatke v obliki povračil, prostih bremen, za napotene delavce.

Dolgotrajna oskrba

Tretji strokovni odbor ESS, ki se prav tako še ni sešel, pa je bil ustanovljen za področje dolgotrajne oskrbe. Lani sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi se je začel postopno uporabljati z letošnjim letom. S 1. januarjem je upravičenec pridobil pravico do oskrbovalca družinskega člana, s 1. julijem 2025 bo uveljavljen obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo, izvajati pa se bo začela tudi dolgotrajna oskrba na domu. Pravico do dolgotrajne oskrbe v instituciji bo mogoče koristiti od 1. decembra 2025, pri čemer bo uporabnik plačal le za namestitev, medtem ko bo celoten obseg socialno-varstvenih storitev pokrila solidarnostna blagajna.

Sprejem tega zakona je bil eden od razlogov, da so delodajalci lani izstopili iz ESS. Ob vnovičnem zagonu socialnega dialoga so se dogovorili, da bodo znotraj strokovnega odbora spremljali implementacijo zakona in obravnavali medsebojna priporočila. Prav tako naj bi spregovorili o finančnem delu novosti, a se to še ni zgodilo, je povedal Gorenšček. Še več, ministrstvo za solidarno prihodnost je medtem pripravilo že osnutek novele tega zakona in ga poslalo v javno obravnavo, še preden je bil obravnavan na ESS, s čimer je kršilo pravila ESS, je bil oster.

"Enostavno ni volje. Tri zakone smo dali vnovič na ESS. Če nas bodo pri vseh treh razočarali, bo to zelo veliko razočaranje in bo imelo tudi vpliv na nadaljnji socialni dialog," je posvaril Gorenšček.