STA novice / DZ za enak dostop nekdanjih rakavih bolnikov do kreditnih produktov

Sprejeli so tudi dopolnilo, ki so ga vložili v SDS, koaliciji in poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti. V skladu z njim ima enak dostop do omenjenih produktov oseba, ki je zbolela za rakom in je od konca aktivnega zdravljenja minilo sedem let, pri čemer ponovitve bolezni v tem obdobju ni smelo biti. Dopolnilo je tako v primerjavi s prejšnjim besedilom skrajšalo zahtevano obdobje za tri leta.

Med upravičenci po zakonu so tudi osebe, ki so zbolele za rakom pred svojim 21. letom starosti in je od konca aktivnega zdravljenja brez ponovitve bolezni minilo pet let. Prav tako so upravičenci tisti, ki so se okužili z virusom hepatitisa C in pred zdravljenjem niso imeli napredovane bolezni jeter oziroma določenih soobolevnosti in je od konca aktivnega zdravljenja in ozdravitve minilo tri mesece. Upravičenci pa so tudi tisti, ki so se okužili z virusom HIV in je od začetka aktivnega zdravljenja minilo eno leto.

Rak po pojasnilu vlade postaja vse bolj obvladljiva bolezen, preživetje bolnikov z rakom pa se v Evropi in Sloveniji povečuje. V naši državi po podatkih registra raka iz leta 2020 trenutno živi več kot 120.000 ljudi, ki so kadar koli zboleli za eno od rakavih bolezni. Petletno preživetje otrok in mladostnikov, zbolelih za rakom, se je v zadnjih 20 letih z 79 odstotkov povečalo za sedem odstotnih točk.

Okužba z virusom HIV prav tako ne pomeni več smrtne obsodbe kot v 90. letih. Zdravljenje je danes namreč učinkovito, saj preprečuje slabitev imunskega sistema in zniža koncentracijo virusa na nezaznavno raven. Nova zdravila pa pozdravijo tudi okužbo s hepatitisom C, ki sicer lahko vodi v raka na jetrih, navaja vlada.

Kljub navedenim dejstvom se osebe po prebolelem raku ali hepatitisu C ali zdravljene zaradi okužbe s HIV po vrnitvi v aktivno življenje srečujejo s številnimi ovirami. Tako imajo denimo oviran dostop do finančnih in kreditnih storitev. Še posebej to velja, kadar so te storitve povezane z življenjskimi zavarovanji. Osebe, ki so prebolele raka, morda še kot otroci, po veljavni ureditvi po opozorilu vlade nimajo dostopa do teh storitev ali pa jim je dostop omogočen pod slabšimi pogoji.

Po pojasnilu Svobode zakon prinaša t. i. pravico do pozabe. Kot so dejali v četrtek v okviru predstavitve stališč poslanskih skupin, to pomeni, da zavarovalnice in banke po določenem obdobju ne bodo smele oseb iz omenjene skupine nič več obravnavati kot rizične. V SD pa so menili, da zakon ozdravljenim sporoča, da prestana bolezen ne pomeni črnega madeža na njihovem življenjepisu pri vlogi za posojilo.

V Levici so medtem zakon videli kot še en dokaz, da država ne more kar tako zaupati prostemu trgu in finančnim institucijam, da bodo državljanom omogočile dostop do primernega stanovanja. To lahko po njihovem prepričanju stori le država sama z gradnjo in razvojem javnih neprofitnih najemnih stanovanj.

Prav tako so naklonjenost zakonu izrazili v opoziciji. Po mnenju SDS ljudem omogoča, da se po preboleli bolezni ne bodo srečevali s težavami, ki bi lahko dodatno negativno vplivale na njihovo zdravje. V NSi pa so ga opisali kot družbeno pogodbo med državo, zavarovalnicami in bankami, po kateri ozdravljenemu rakavemu bolniku po preteku določenega obdobja brez bolezni ne bo več treba povedati, da je imel raka.