STA novice / Ljubljansko okrožno sodišče sodbo ESČP razume kot pozitiven prispevek k dvigu varstva otrokovih pravic

Gre za odmeven primer odvzema treh otrok materi v mučnem postopku marca 2020, ko je izvršitelj v večurnem postopku, pri katerem so bili navzoči tudi policisti in socialni delavci, na silo vzeli materi. Sledili so različni postopki glede urejanja skrbništva in pravice do stikov, otroci pa so po namestitvi k očetu večkrat skušali pobegniti, da bi se vrnili k materi. Konec leta 2023 so nato otroke z začasno odredbo namestili k materi. Primer so javno razkrili mediji. Tožbo proti Sloveniji je na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v svojem imenu in v imenu otrok vložila mati.

Postopke glede skrbništva in stikov je večinoma vodil sodnik, ki mu je bila zadeva dodeljena po odhodu sodnika, ki je bil prvotno zadolžen za primer. Dokončna odločitev o dolgotrajnem skrbništvu in stikih še ni sprejeta, so v četrtek navedli na ESČP.

Sodišče je ugotovilo še, da je predsednik okrožnega sodišča s tem, ko je zadeve pritožnikov dodelil določenemu sodniku, v nasprotju z objektivnimi vnaprej določenimi merili nasprotoval temu, da se zagotovi naključnost pri dodeljevanju primerov.

ESČP je ocenilo tudi, da začasni odredbi in sodba o prepovedi stikov med otroki in njihovo materjo niso bile utemeljene in da odvzem otrok materi ni bil podprt z ustreznimi in zadostnimi razlogi. "Še več, nacionalna sodišča niso zagotovila ustreznega zastopanja interesov otrok med postopki urejanja stikov in skrbništva," so zapisali pri ESČP. Eden od sodnikov je podal delno odklonilno ločeno mnenje. ESČP je odločilo tudi, da mora Slovenija materi in otrokom zato izplačati skupaj 36.500 evrov.

Danes so se odzvali tudi na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Glede kršitev, ki se nanašajo na pravico do poštenega sojenja in pravico do zakonitega sodnika, vezano na dodelitev zadeve, so pojasnili, da je bila predmetna zadeva zaradi odhoda sodnice med postopkom predodeljena ob razlagi določb zakona o sodiščih in sodnega reda, "ki pa trenutno vseh situacij, ki se na velikem in zelo kadrovsko pretočnem sodišču pojavljajo, ne ureja".

Določbe je okrožno sodišče razlagalo ustavnoskladno, ob tehtanju več ustavnih pravic, čemur je pritrdilo tudi ustavno sodišče. ESČP je glede tega vprašanja zavzelo drugačno stališče in ga tudi obširno obrazložilo. "S temi zaključki ne nameravamo polemizirati. Sprejemamo jih in si bomo prizadevali za njihovo implementacijo in tudi za ustrezno normativno prilagoditev pravnih podlag, kar pa je v pristojnosti drugih organov," so zapisali na okrožnem sodišču.

Glede kršitve, ugotovljene ob opravljanju neposredne izročitve otroka, pa so pojasnili, da je bila v sodstvu že pred tem primerom zaznana potreba po posebnem protokolu ravnanja oseb, udeleženih v neposrednem izvrševanju odvzema otroka. Primer je časovno sovpadal z aktivnim pristopom sodstva k izdelavi protokola ravnanja v tovrstnih zadevah. Medinstitucionalna delovna skupina, ki jo je predsednik vrhovnega sodišča imenoval 13. maja 2020, je pripravila protokol priporočenega ravnanja v primeru izvršitve odločbe o odvzemu otroka z neposredno izročitvijo.

V protokolu je med drugim določeno, da mora biti odvzem otroka izpeljan strokovno, odgovorno in z vso skrbnostjo ter subtilnim pristopom vseh udeleženih. Vsi udeleženci pa morajo glede na predhodne ugotovitve okoliščin izdelati načrt izvedbe, na način, da bodo posamezna dejanja kar najmanj obremenjujoča za otroka, in se bo kar najbolj sledilo njegovi koristi. "Preprečevanje vsakršne travmatizacije in viktimizacije otroka ter sledenje spoštovanju otrokove osebne integritete sta glavni vodili vseh, ki so vključeni v načrtovanje in izvedbo neposrednega odvzema," še predvideva protokol, ki se na sodiščih uporablja od novembra 2020.

Glede očitka, da otroci v postopku niso bili pravilno zastopani oziroma da ni bilo pridobljeno njihovo mnenje, so pojasnili, "da se je zavedanje pomembnosti aktivne udeležbe otroka v postopku v zadnjih letih v sodstvu okrepilo". Teme o udeležbi otroka v postopku so bile močno zastopane na izobraževanjih, namenjenih sodnikom, so dodali. Število zadev, ko v tovrstnih zadevah otroke zastopajo kolizijski skrbniki, je v zadnjih letih strmo naraslo, so še navedli.

"Sodbo ESČP razumemo kot pozitiven prispevek k dvigu varstva otrokovih pravic, in sicer v tem sodnem postopku, ki še ni pravnomočno končan, kot tudi v drugih tovrstnih postopkih ter kot usmeritev za bodoča ravnanja državnih organov, ki so na različnih nivojih oziroma stopnjah odločanja vključeni v tovrstne postopke," so še navedli na ljubljanskem okrožnem sodišču.