STA novice / Vlada bo pri dvigu obrambnih izdatkov spoštovala obrambno resolucijo (dopolnjeno)

Po besedah vodje stranke SD Matjaža Hana so na sestanku koalicijskih partnerjev na temo višanja obrambnih izdatkov sprejeli dva dogovora. "Prvič, da bo vlada spoštovala resolucijo, ki jo je sprejel državni zbor, to pa pomeni dva odstotka za obrambo in en odstotek, dodatni, do leta 2030 tudi za obrambo," je pojasnil. To so po njegovih besedah odstotki, s katerimi ta "vlada lahko živi".

V obeh manjših strankah koalicije SD in Levici so izpostavili, da bo ob tem jeseni ključno sprejemanje proračunov za leti 2026 in 2027. "Vsako leto bomo naredili v vladi pregled, kaj se porablja in na kakšen način se porablja ta dva odstotka oziroma potem en odstotek do leta 2030," je dejal Han. Poudaril je še, da so se dogovorili tudi, da dvig izdatkov ne bo šel na škodo sociale, zdravstva, gospodarstva in drugih področij. Tudi koordinatorica Levice Asta Vrečko je izpostavila, da na reze v socialno državo na račun obrambnih izdatkov ne bodo pristajali.

Tako za SD kot Levico pa so besedah vodij teh strank izdatki za obrambo v višini pet odstotkov BDP nesprejemljivi.

Obrambni minister Borut Sajovic je še pojasnil, da proračunska usklajevanja potekajo. "Ključno je, da se vsi v tej državi zavedamo, da moramo državo organizirati še racionalneje, da moramo več ustvariti. Potem je pač stvar možnosti," je dejal.

S strankarskim kolegom, sicer podpredsednikom vlade Matejem Arčonom, sta prav tako izpostavila zavezanost obrambni resoluciji. "To je tudi predsednik vlade na zasedanju Nata zagovarjal, predstavljal in to je tudi uradno stališče vlade Republike Slovenije in to se bo tudi odražalo v vseh proračunih in načrtu razvojnih programov do leta 2030," je dejal Arčon. Zagotovil je, da bo vsako leto sledila analiza vseh izdatkov, namenjenih za obrambo. Pri tem pa je za Slovenija ključna dvojna raba, je ocenil.

Ob nemiru, ki je v koaliciji v teh dneh nastal zaradi te teme, so se porajala tudi ugibanja, ali bi lahko bilo na današnjem srečanju na mizi tudi vprašanje rožljanja z odhodom iz koalicije katere od manjših partneric. Han je v odgovoru na novinarsko vprašanje dejal, da sestanek "ta trenutek temu ni bil namenjen".

"Seveda moramo pretehtati kaj so plusi, kaj so minusi. Mi smo v koaliciji zaradi naših projektov," pa je zatrdila Vrečko. Obenem je spomnila, da so v vladno koalicijo stopili z jasnim zavedanjem, da imajo z nasprotovanjem članstvu v Natu nasprotna stališča od preostalih dveh strank, a so to ocenili kot premostljivo razliko, kadar gre za vizijo drugačne družbe.

Arčon je medtem zatrdil, da je šlo na današnjem srečanju za demokratično, mirno, sproščeno razpravo. "Če bi bili prisotni na sestanku koalicije, vprašanja, ali je kdo za izstop iz koalicije, niti ne bi postavljali," je dejal novinarjem po srečanju koalicijskih partnerjev.

Premier se je za sklic mini koalicijskega vrha odločil, potem ko so se voditelji članic Nata v sredo zavezali k dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035, to pa je povzročilo razburjenje v SD in Levici.

Že takrat je premier poudaril, da je edina sprejeta zaveza Slovenije ta, da izdatke še letos dvigne na dva odstotka BDP, do leta 2030 pa na tri, kar predvideva omenjena resolucija, ki jo je potrdil državni zbor.

V koalicijskih strankah SD in Levica so pred vrhom Nata premierja pozivali, naj ne podpre zvišanja na pet odstotkov BDP. Razburjenje so obenem povzročila tudi na vladi obravnavana izhodišča za premierjevo udeležbo na vrhu, kjer pa ministri manjših koalicijskih partneric naj ne bi zaznali, da gradivo omenja dvig na pet odstotkov BDP.

Han je potrdil, da so se danes pogovorili tudi o tem, a da za razliko od drugih tega sam ne želi deliti z javnostjo. Vrečko pa je tudi v izjavi vztrajala, da izhodišč niso spregledali ter da ne ve, od kod izvira takšna interpretacija. V izhodiščih po njenih navedbah "absolutno z niti eno samcato besedico" ne piše, da se je vlada, predsednik vlade ali kdorkoli obvezal, da podpira dvig na pet odstotkov BDP.