STA novice / DNS opozarja na onemogočanje dostopa novinarjev do podatkov o dejanskih lastnikih podjetij

Glavni cilj predloga novele je po pojasnilih finančnega ministrstva prenos evropske direktive glede dostopa do registra dejanskih lastnikov. Trenutno je omogočen javni dostop do nekaterih podatkov, kot so osebno ime, država prebivališča in višina lastniškega deleža, kar pa je po razsodbi Sodišča EU nesorazmerno, saj se s tem posega zlasti v pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov.

Evropska komisija je zato direktivo spremenila tako, da je dostop do registra dejanskih lastnikov omejila na osebe, ki za takšen dostop izkažejo upravičen interes. Ta interes je izkazan, če je namen dostopa povezan z odkrivanjem in preprečevanjem pranja denarja ter financiranja terorizma in povezanimi predhodnimi kaznivimi dejanji, so navedli na ministrstvu.

Kot so v današnjem sporočilu zapisali v DNS, vlada direktivi v resnici ni povsem sledila. Po njihovih besedah namreč določa, da se za fizične ali pravne osebe, ki v zvezi s preprečevanjem pranja denarja ali financiranja terorizma delujejo za namene novinarstva ali kot organizacije civilne družbe in akademski raziskovalci, šteje, da imajo pravni interes za dostop do registrov dejanskih lastnikov.

"Gre za ključen ukrep, ki zagotavlja določeno stopnjo preglednosti dejanskega lastništva tudi po odločitvi Sodišča EU iz leta 2022, s katero je bila odpravljena javna dostopnost do teh registrov," so poudarili. Splošen dostop namreč pomeni, da bodo lahko civilna družba in mediji, ki preiskujejo pranje denarja in z njim povezana kazniva dejanja, kot je korupcija, še naprej nadzirali dejanske lastnike podjetij in skladov, so izpostavili.

"Žal pa slovenska vlada v noveli zakona ni sledila direktivi. Novela bo omejila splošen dostop do podatkov o dejanskih lastnikih v registru Agencije RS za javnopravne evidence in storitve, hkrati pa ne omogoča dostopa novinarjem, nevladnim organizacijam in akademskim raziskovalcem, kot zagotavlja direktiva," so zapisali.

Novela med drugim določa, kdo poleg taksativno naštetih še lahko dostopa do podatkov iz registra, in zanje uvaja načelo upravičenega interesa in pogoje za izpolnitev tega interesa. Novela se po navedbah DNS v tem delu že oddalji od direktive, saj ta navaja fizične in pravne osebe, novela pa opredeljuje namen. Do podatkov naj bi bili tako upravičeni samo tisti, ki bi izkazali, da je namen dostopa povezan z odkrivanjem in preprečevanjem pranja denarja ter financiranja terorizma in povezanimi predhodnimi kaznivimi dejanj.

V direktivi so tako novinarji kot nevladne organizacije in akademiki taksativno našteti med fizičnimi in pravnimi osebami, ki so upravičeni do teh podatkov iz registra, so navedli.

DZ so pozvali, naj DNS vključi v pripravo zakonov, ki posegajo v novinarsko delo, pa tudi v pripravo morebitnih poznejših sprememb ali novih pravilnikov, povezanih z dostopom do registra dejanskih lastnikov.

Pripravili so tudi predloge dopolnil, ki se nanašajo na omenjene po njihovem mnenju sporne člene. Z njimi bi novelo dejansko uskladili z direktivo ter omogočili novinarsko preiskovanje pranja denarja in kaznivih dejanj, kot je korupcija, so dodali.