STA novice / Sprememb zakona o preprečevanju korupcije v tem mandatu ni pričakovati

Kot kaže poročilo, je KPK lani prejela 844 prijav, kar je tri odstotke več kot leto prej, od tega jih je rešila 819 oziroma 37 odstotkov več kot leta 2023. Policiji in tožilstvu je odstopila 165 zadev, 347 pa drugim organom. Izdala je osem priporočil in eno pobudo ter pet potrdil o upravičenosti do zaščite prijaviteljev. KPK je porabila 2,8 milijona evrov proračunskih sredstev, imela je 47 zaposlenih.

Predsednik KPK Robert Šumi je izpostavil, da poročilo poleg številčnih podatkov vsebuje številne kakovostne vsebine in novosti. Po njegovih besedah "številke rastejo vsako leto, tudi tokrat so, niso pa pokazatelj, kako komisija v družbi funkcionira". Poudaril je pomen vsebinskih izboljšav, med katerimi je posebej izpostavil vključitev poglavja o kriminalitetni statistiki na področju korupcijskih kaznivih dejanj in predlog za uvedbo nacionalnega enotnega šifranta kaznivih dejanj. S tem želijo, kot je dejal, omogočati lažje spremljanje obravnavanih zadev in tudi lažjo izmenjavo podatkov med organi.

Komisija je po njegovih besedah vključila nove smernice za načrte integritete in predstavila vlogo pooblaščenca za integriteto, ki bo nadomestil dosedanje skrbnike z razširjenimi pristojnostmi. V poročilu so tudi pregledali zakonodajne pobude in opisali delovanje komisije na družbenih omrežjih kot pomembno orodje za ozaveščanje. Izpostavil je tudi predlog za krovni zakon za infrastrukturne projekte, ki bi uvedel varovalke za večjo transparentnost v vseh fazah izvedbe.

Velik poudarek je po njegovih besedah namenjen preventivnim aktivnostim, kot je dolgoročni projekt Integriteta - skupni cilj generacij, ki se izvaja v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo. "Cilj je, da do leta 2030 vključimo večino vzgojno-izobraževalnih zavodov, od vrtca do fakultet," je povedal.

Šumi je opozoril tudi na potrebne zakonodajne spremembe. Poudaril je problematiko nejasnosti pri prijavi premoženjskega stanja in pomanjkljivo regulacijo lobiranja, kjer izjeme postajajo pravilo. "Izmed vseh prijavljenih stikov jih je zgolj dva odstotka opravljenih s strani registriranih lobistov, vse ostalo pa so izjeme," je dejal. Opozoril je tudi na pravne praznine, ki omogočajo obvode pri omejitvah poslovanja.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je spomnila, da je ministrstvo pristojno za pripravo zakonodajnih rešitev na področju preprečevanja korupcije, zlasti za zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, pa tudi za kazensko zakonodajo, ki omogoča pregon korupcijskih kaznivih dejanj. Spomnila je, da je bil zakon o integriteti in preprečevanju korupcije večkrat noveliran, ob tem pa opozorila, da se že pojavljajo pobude za novo spremembo zakona.

Pri tem je poudarila vlogo delovne skupine, ustanovljene letos na pobudo KPK, v kateri sodelujejo predstavniki ministrstva, komisije in ministrstva za javno upravo in ki obravnava ključna vprašanja, kot so lobiranje, prijava premoženjskega stanja in nasprotje interesov. Po njenih besedah mora skupina najprej pripraviti oceno stanja, zato predloga novih sprememb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ne pričakuje še v tem mandatu.

V zvezi s kazenskimi postopki je ministrica podprla pobudo komisije za oblikovanje nacionalnega enotnega šifranta kaznivih dejanj, kar bi omogočilo boljše sledenje učinkovitosti postopkov. Po njenih besedah je bila že oblikovana medresorska skupina, ki obravnava tudi digitalizacijo postopkov.

Tudi v poslanski razpravi je bila večkrat izpostavljena potreba po spremembi zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, za kar so se zavzemali tako v koaliciji kot opoziciji. Razprava se je vrtela tudi okrog konkretnih odmevnejših primerov, za katere so poslanci opozarjali, da niso doživeli (ustreznega) epiloga.

"Vedno delamo na podlagi zakona, in ne na podlagi želja političnih strank ali pričakovanj javnosti," je na to odvrnil Šumi in dodal, da imajo iste standarde za vse, ne glede na to, ali prihajajo iz koalicije ali opozicije. "Vedno na koncu nekdo z odločitvijo ni zadovoljen," je dodal. Glede očitkov, da primeri, ki jih obravnava komisija, ostajajo brez epiloga, pa Šumi odgovarja, da KPK ni policija, tožilstvo ali sodstvo.