STA novice / Varuh človekovih pravic opozoril na večkratno neodzivnost organov
petek, 4.7.2025
Ljubljana, 04. julija (STA) - Varuh človekovih pravic je v poročilu Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice o stanju pravne države za leto 2025 opozoril, da že dlje časa deluje brez predstojnika s polnim mandatom. Izpostavil je tudi pomanjkanje odziva organov pri strukturnih spremembah, kot so deinstitucionalizacija, zdravstvena oskrba in pravice invalidov.
Varuh je opozoril, da delovanje institucije brez predstojnika s polnim mandatom "slabi njen ugled in zmanjšuje njeno sposobnost odzivanja ter opozarjanja na kršitve človekovih pravic", so danes zapisali v sporočilu za javnost.
Poleg tega je v poročilu evropske mreže, kjer je Varuh sodeloval, opozoril, da pogosto ni vključen v začetne faze priprave zakonodaje, tudi kadar ta neposredno posega v njegovo pristojnost, denimo pri predlogu zakona o medijih.
Izpostavil je tudi izzive v zvezi s predlaganimi spremembami in dopolnitvami zakona o varuhu človekovih pravic, ki bi moral okrepiti institucionalno neodvisnost, razširiti pooblastila in zagotoviti skladnost s pariškimi načeli Združenih narodov o statusu nacionalnih institucij za človekove pravice.
Poročilo Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI) razkriva nadaljevanje negativnega trenda na področju pravne države v Evropi, so zapisali pri Varuhu. Poleg ponavljajočih se izzivov, kot so pomanjkanje odziva oblasti, pritiskov na civilno družbo in medije, številne nacionalne institucije poročajo tudi o dolgotrajnih sodnih postopkih, nedostopnosti do brezplačne pravne pomoči ter pomanjkljivi zaščiti ranljivih skupin.
V številnih državah je dostop do sodnega varstva še dodatno otežen zaradi pomanjkanja sodnikov, zastarelih postopkov, visokih stroškov brezplačne pravne pomoči ali pomanjkanja posebnih postopkov za ranljive skupine. Poročilo opozarja tudi na neizvajanje odločb nacionalnih sodišč, kar spodkopava zaupanje v pravno državo, so zapisali.
V poročilu je zaznati tudi nekatere pozitivne premike v več državah, denimo okrepitev zakonodajnih okvirov za delovanje institucij za človekove pravice, boljši dostop do informacij javnega značaja in večje vključevanje civilne družbe v oblikovanje javnih politik.
Regionalno poročilo temelji na prispevkih več kot 40 evropskih nacionalnih institucij za človekove pravice in razkriva ključne sistemske izzive pravne države v Evropi.
Zadnje novice
-
V končnici mandata več pripravljenosti na politični dogovor glede kadrovskih vprašanj (ozadje)
25.1.2026 -
Prihodnji teden na sodiščih: Začetek novega sojenja Pilingerjevemu pomagaču, narok v tožbi zoper kočevsko občino (ozadje)
25.1.2026 -
Prihodnji teden v parlamentu: Na obsežnem dnevnem redu zadnje redne seje tudi paket zakonov o funkcionarjih (ozadje)
25.1.2026 -
Še nekaj dni za uveljavljanje olajšave za otroke
25.1.2026 -
Aktivna politika zaposlovanja tudi do 2030 usmerjena k najbolj ranljivim
24.1.2026 -
Von der Leyen nakazala na možnost začasne uporabe sporazuma z Mercosurjem (dopolnjeno)
23.1.2026 -
Predlogu novele za hitrejše oblikovanje odbora glede bančnih izbrisov zelena luč odbora DZ
23.1.2026 -
Policija doslej razglasila dve varnostno tvegani območji (dopolnjeno)
23.1.2026 -
Odbor DZ s soglasjem k pomoči energetsko intenzivnim podjetjem
23.1.2026 -
NSi s peticijo za znižanje DDV na osnovna živila
23.1.2026 -
Gradbinec na drugem tiru Yapi Merkezi od države terja 330 milijonov evrov, ministrstvo zavrača "izsiljevanje"
23.1.2026 -
Spirit lani z več kot 48 milijonov evrov podprl 380 projektov
23.1.2026