STA novice / Varuh človekovih pravic opozoril na večkratno neodzivnost organov
petek, 4.7.2025
Ljubljana, 04. julija (STA) - Varuh človekovih pravic je v poročilu Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice o stanju pravne države za leto 2025 opozoril, da že dlje časa deluje brez predstojnika s polnim mandatom. Izpostavil je tudi pomanjkanje odziva organov pri strukturnih spremembah, kot so deinstitucionalizacija, zdravstvena oskrba in pravice invalidov.
Varuh je opozoril, da delovanje institucije brez predstojnika s polnim mandatom "slabi njen ugled in zmanjšuje njeno sposobnost odzivanja ter opozarjanja na kršitve človekovih pravic", so danes zapisali v sporočilu za javnost.
Poleg tega je v poročilu evropske mreže, kjer je Varuh sodeloval, opozoril, da pogosto ni vključen v začetne faze priprave zakonodaje, tudi kadar ta neposredno posega v njegovo pristojnost, denimo pri predlogu zakona o medijih.
Izpostavil je tudi izzive v zvezi s predlaganimi spremembami in dopolnitvami zakona o varuhu človekovih pravic, ki bi moral okrepiti institucionalno neodvisnost, razširiti pooblastila in zagotoviti skladnost s pariškimi načeli Združenih narodov o statusu nacionalnih institucij za človekove pravice.
Poročilo Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI) razkriva nadaljevanje negativnega trenda na področju pravne države v Evropi, so zapisali pri Varuhu. Poleg ponavljajočih se izzivov, kot so pomanjkanje odziva oblasti, pritiskov na civilno družbo in medije, številne nacionalne institucije poročajo tudi o dolgotrajnih sodnih postopkih, nedostopnosti do brezplačne pravne pomoči ter pomanjkljivi zaščiti ranljivih skupin.
V številnih državah je dostop do sodnega varstva še dodatno otežen zaradi pomanjkanja sodnikov, zastarelih postopkov, visokih stroškov brezplačne pravne pomoči ali pomanjkanja posebnih postopkov za ranljive skupine. Poročilo opozarja tudi na neizvajanje odločb nacionalnih sodišč, kar spodkopava zaupanje v pravno državo, so zapisali.
V poročilu je zaznati tudi nekatere pozitivne premike v več državah, denimo okrepitev zakonodajnih okvirov za delovanje institucij za človekove pravice, boljši dostop do informacij javnega značaja in večje vključevanje civilne družbe v oblikovanje javnih politik.
Regionalno poročilo temelji na prispevkih več kot 40 evropskih nacionalnih institucij za človekove pravice in razkriva ključne sistemske izzive pravne države v Evropi.
Zadnje novice
-
Ministrstvo začelo posvete o šolski reformi (dopolnjeno)
7.10.2026 -
Na seji komisije za nadzor javnih financ polemično o predlaganih proračunih
7.10.2026 -
Sviz vlado pozval k umiku novel za počasnejšo rast sredstev za študijsko in znanstvenoraziskovalno dejavnost
7.10.2026 -
Ostrc: Osnutek predloga zakona o preventivi povzema različne pobude deležnikov (dopolnjeno)
7.10.2026 -
Podaljšan rok poziva za naložbe v pametno elektroenergetsko omrežje
7.10.2026 -
Prostorski načrt za Belokriško v neskladju z ustavo
7.10.2026 -
Prepoved označevanja glasovnic na tajnem glasovanju brez zadostne podpore matičnega telesa DZ
7.10.2026 -
V EU dogovor o novih sankcijah proti Rusiji
7.10.2026 -
Osnutek zakona o preventivi brez nekaterih omejitev prodaje alkohola in tobaka
7.10.2026 -
V javni obravnavi predlog poroštva za vzporedni tir železniške proge Divača-Koper
7.10.2026 -
Zagovornik s priporočilom za spoštovanje pravic ljudi s posebnimi potrebami na šolskih tekmovanjih
7.10.2026 -
STA soočenje: stališča o noveli zakona o parlamentarni preiskavi (dopolnjeno)
7.10.2026