STA novice / Jesen zadnji čas za uresničitev še kakšne koalicijske zaveze (tema)

Ministrski zbor je v sredo zasedal še na zadnji redni seji vlade pred poletnim oddihom, znova bodo predvidoma zasedali v drugi polovici avgusta. Na poletni oddih so po četrtkovem izrednem zasedanju odšli tudi poslanci.

Pred pregovorno vročo politično jesenjo, ko bodo politične akterje že zaposlovale priprave na naslednje merjenje moči na državnozborskih volitvah, je tako pričakovati nekaj tednov zatišja. Ob jesenski vrnitvi v vladne in parlamentarne klopi pa bo koalicija morala še zadnje napore vložiti v bržkone vse bolj zahtevna usklajevanja, da jim bo uspelo čez parlamentarno sito uspešno spraviti še kakšnega od zadanih projektov.

Zahtevno sprejemanje proračunskih dokumentov ob napetostih v koaliciji zaradi dviga obrambnih izdatkov

Ena zahtevnejših nalog bo zagotovo obravnava proračunskih dokumentov za prihodnje dve leti. Okvirni razrez proračunskih izdatkov po uporabnikih za prihodnji dve leti je vlada že določila.

Ob tem je zgornjo mejo proračunskih odhodkov za prihodnji dve leti dvignila, za prihodnje leto jo je postavila pri 17,50 milijarde evrov, v letu 2027 pa pri 17,86 milijarde evrov. Razlog za dvig je vključitev predvidenih dodatnih izdatkov za obrambo. Vlada bo dokončno različico proračunskih dokumentov predvidoma potrdila septembra, v DZ jih mora poslati najpozneje do 1. oktobra.

Ob potrjevanju proračunov bo po pričakovanjih znova v ospredju tudi področje obrambne in varnostne politike, ki je sočasno z napovedjo in preklicem referendumov o dvigu obrambnih izdatkov in o članstvu v Natu, zadnje tedne naelektrilo politično ozračje.

Koalicijski partnerici SD in Levica sta tako že napovedali, da bosta vztrajali pri tem, da višanja obrambnih izdatkov ne bo na račun drugih (socialnih) pravic. Tako premier Robert Golob kot finančni minister Klemen Boštjančič pa zagotavljata, da vlada zaradi dviga izdatkov, povezanih z varnostjo in obrambo, ne bo uvajala novih davkov, državljani pa dviga teh izdatkov na drugih področjih ne bodo občutili.

Poleg izpolnjevanja zavez Nata še predsedovanje VS ZN

Ministrstvo za obrambo pa medtem že pogleduje proti podpisu pogodbe za nakup prvih 53 od 106 osemkolesnikov patria. Z dolgo pričakovanimi vozili bi vzpostavili srednji bojni izvidniški bataljon in srednjo bojno bataljonsko skupino, kar Sloveniji nalaga Nato. Mors trenutno s finskim ministrstvom in tamkajšnjim podjetjem Patria usklajuje končno besedilo pogodbe, ki naj bi bila po napovedih "težka" okoli 700 milijonov evrov z DDV.

Na mednarodnem parketu pa Slovenijo čaka še ena pomembna naloga. Mineva namreč drugo leto njenega mandata nestalne članice v Varnostnem svetu Združenih narodov, ki ga bo decembra sklenila z vnovičnim predsedovanjem organu.

Na jesen prestavljena pokojninska reforma in medijski zakon tudi pred vprašanjem možnega referenduma

Izmed obljubljenih številnih reform z začetka mandata bo eden izmed večjih zalogajev, ki ga je koalicija prestavila na jesen, sprejemanje pokojninske reforme. Njen predlog je vlada v DZ poslala v začetku maja, prvo parlamentarno obravnavo je že prestal. Po predlogu bi se zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 zviševala za tri mesece letno in od leta 2035 znašala za tiste s 40 leti pokojninske dobe 62 let, za tiste z najmanj 15 let zavarovalne dobe pa 67 let. Od leta 2028 bi se podaljševalo tudi obdobje za izračun pokojninske osnove.

Kdaj bo DZ nadaljeval obravnavno pokojninske reforme, še ni povsem jasno, za zdaj je predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju uvrščen v terminski program dela DZ za september. Predlogu novele sicer ob sprejemu grozi možnost naknadnega zakonodajnega referenduma.

Ta visi tudi nad medijskim zakonom, obravnavo katerega je koalicija že večkrat zamaknila, nazadnje na jesen. Zakonski predlog med drugim prvič predvideva državne pomoči za medijsko panogo, omogoča pregled nad medijskim lastništvom in preprečuje medijske koncentracije, ki bistveno zmanjšujejo medijsko pluralnost ali uredniško avtonomijo. Predlog določa tudi označevanje vsebin, ki jih je naredila umetna inteligenca, prepoveduje pa tudi spodbujanje nasilja ali sovraštva in ščuvanje k storitvi terorističnih kaznivih dejanj.

Preostali del paketa medijske zakonodaje, predlog novele zakona o RTVS in predlog novega zakona o STA pa ostaja pod vprašajem.

Od "dolgov", ki si jih je koalicija pustila za jesen, pa je še vnovično potrjevanje zakona o gostinstvu, ki med drugim ureja kratkoročno oddajanje nepremičnin, po tistem, ko je DS nanj izglasoval veto. Davek na nepremičnine pa bo, kot kaže, čakal na kak drug mandat.

Jeseni obravnava predloga zakona o psihoterapiji in več drugih zdravstvenih zakonov

Zdravstvo po zagotovilih vlade še naprej ostaja prioriteta. Ministrstvo je tako junija v DZ poslalo predlog zakona o digitalizaciji zdravstva, po katerem bodo morali vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti zdravstveno dokumentacijo posredovati v Centralni elektronski zdravstveni zapis, kar bo omogočilo zbiranje vseh podatkov na enem mestu.

V DZ so že poslali tudi predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki prinaša spremembe financiranja, upravljanja in nadzora v zdravstvenem sistemu. Ne rešuje pa absentizma in ne predvideva spremembe obveznega zdravstvenega prispevka, kar vlada obljublja, odkar ga je uvedla.

Oba predloga naj bi DZ obravnaval jeseni, morebitni zakonodajni referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, pa bi obravnavo nekoliko zamaknil.

Koalicija je na jesen zamaknila tudi obravnavo predloga zakona o psihoterapevtski dejavnosti, po tem, ko so se pojavili očitki o nasprotju interesov psihiatrinje Mojce Zvezdane Dernovšek, ki je kot članica delovne skupine pripravljala predlog, nato pa postala dekanja nove fakultete za psihoterapijo.

Na ministrstvu v sklopu zdravstvene reforme pripravljajo tudi več drugih zakonov, med drugim o pacientovih pravicah in o zdravniški službi.

Kadrovska vprašanja z začetka leta po večini še vedno odprta

Jeseni bo na dnevnem redu politike znova tudi več kadrovskih vprašanj.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo po napovedih iskala poti za presekanje gordijskega vozla pri imenovanjih, ki morajo čez parlamentarno sito. Po več mesecih in številnih krogih usklajevanj namreč še vedno ostajata nerešeni vprašanji imenovanja novega guvernerja Banke Slovenije in varuha človekovih pravic. Kot enostavnejša pa se za zdaj izkazuje pot do potrebne večine za izvolitev dveh ustavnih sodnikov.

Med imenovanji, ki čakajo vlado, pa sta med drugim vodstveni mesti na čelu Slovenske vojske in policije. Minister za obrambo Borut Sajovic bo vladi predvidoma jeseni predložil kandidata za novega načelnika generalštaba Slovenske vojske, saj se Robertu Glavašu letos izteče mandat.

Še naprej pa se zapleta pri imenovanju generalnega direktorja policije s polnim mandatom. Aktualnega vršilca dolžnosti direktorja Damjana Petriča je po natečajnem postopku, na katerem je bil edini kandidat, uradniški svet ocenil kot primernega kandidata, a je minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar doslej trdil, da je sklep uradniškega sveta pomanjkljiv. Ker si "ne želi, da bi obstajal kakršen koli dvom o imenovanju generalnega direktorja policije", se je odločil za ponovitev razpisa, so danes sporočili z ministrstva za notranje zadeve.