STA novice / Vlada potrdila predlog novele zakona o kmetijskih zemljiščih

Kot so v sporočilu pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predlog novele uvaja boljšo strokovno podlago za zaščito trajno varovanih kmetijskih zemljišč, ki so ključna za ohranjanje in krepitev prehranske varnosti, saj omogočajo trajnostno pridelavo hrane in zmanjšujejo odvisnost od uvoza.

Zakonske spremembe bodo poleg tega predvidoma zmanjšale administrativna bremena ter skrajšale postopke načrtovanja in določanja območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč. Obenem bo lahko ministrstvo del finančnih sredstev preusmerilo v druge ukrepe kmetijske zemljiške politike. Med temi so izpostavili odpravo zaraščanja, naložbe v namakalne sisteme in pripravo drugih strokovnih podlag in pilotnih projektov. S pilotnim projektom se bo uvedlo tudi prvo trajno varovano območje v Sloveniji, so napovedali.

Predlog novele predvideva tudi višje odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, s čimer naj bi najboljša kmetijska zemljišča zaščitili pred pozidavo. Pridobljena sredstva bodo namenjena tudi dolgoročni zaščiti kakovostne prsti kot dragocenega naravnega vira. Predlog zakona omogoča tudi širitev nabora investitorjev za gradnjo namakalnih sistemov, prav tako bodo postopki za njihovo izgradnjo hitrejši.

"S tem se bo slovensko kmetijstvo bolje prilagodilo na podnebne spremembe, predvsem sušo. Zakon uvaja tudi učinkovit pristop za gradnjo rastlinjakov, kar bo omogočilo večjo samooskrbo z zelenjavo," so izpostavili.

"Zakonske spremembe predstavljajo prvi resen in celovit korak k sistemski odpornosti države na področju prehranske varnosti. Zaščita kmetijskih zemljišč je najbolj ključen ukrep za dolgoročno zagotavljanje prehranske varnosti," je ob tem izpostavila državna sekretarka na ministrstvu Maša Žagar.

Zakonske spremembe urejajo tudi področje agrofotovoltaike. Med drugim se omejuje postavitev agrofotovoltaike na kmetijska zemljišča z boniteto do 35, ki so po dejanski rabi kmetijska zemljišča v zaraščanju ali trajni travniki. Opredeli pa se tudi pravna podlaga za izvedbo pilotnih projektov, katerih namen je ugotoviti, kakšna je optimalna dvojna raba kmetijskih zemljišč za prehransko in energetsko varnost Slovenije.

Omogoča se tudi širitev investitorjev pri gradnji državnih namakalnih sistemov, kar bo izboljšalo odzivnost kmetijstva na podnebne spremembe. Dodatno se v sklopu pomožne kmetijsko-gozdarske opreme dopušča postavitev rastlinjakov prefabrikatov, kjer proizvodnja ne poteka v tleh na kmetijskih zemljiščih do bonitete 35, kar bo po oceni ministrstva povečalo zavarovane pridelovalne površine in prispevalo k prehranski varnosti.