STA novice / EU in ZDA vsaka s svojo razlago trgovinskega dogovora

Potem ko sta predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in ameriški predsednik Donald Trump v nedeljo na Škotskem sklenila okvirni trgovinski dogovor, ki med drugim vključuje uvedbo 15-odstotnih carin na uvoz večine blaga iz EU v ZDA, sta komisija in Bela hiša objavili vsaka svoje sporočilo za javnost o dogovoru. Ti sporočili kažeta, da si strani dogovor razlagata vsaka po svoje.

V Washingtonu so tako med drugim navedli, da bo EU do leta 2028 kupila za 750 milijard dolarjev (okoli 700 milijard evrov) ameriških energentov, v Bruslju pa zgolj, da to namerava storiti. Evropska komisija namreč ne kupuje energentov, ampak to počnejo podjetja v državah članicah.

Tiskovna predstavnica komisije Anna-Kaisa Itkonen je ob tem danes pojasnila, da se bodo v teh 750 milijard dolarjev poleg nabav energentov - plina, nafte in jedrskega goriva - upoštevale tudi ameriške investicije in izvoz tehnologije, kot so jedrski reaktorji, v članice EU. Ameriške naložbe v uniji na področju jedrske energije trenutno znašajo 300 milijard evrov, je povedala.

Tehnologija podjetja Westinghouse se denimo uporablja v obstoječi Nuklearni elektrarni Krško, to podjetje pa je tudi eden od dveh preostalih ponudnikov tehnološke opreme za morebitno novo nuklearko v Krškem.

Sporočili za javnost, objavljeni v Bruslju in Washingtonu, se prav tako ne ujemata glede dodatnih nabav ameriškega orožja na strani članic unije. Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo dejal, da bodo članice EU od ZDA kupile za več sto milijard dolarjev vojaške opreme, medtem ko viri v Bruslju zatrjujejo, da nakupi orožja sploh niso del dogovora. Sporočilo komisije tako tega v nasprotju z objavo Bele Hiše sploh ne omenja.

EU je v okviru dogovora po navedbah ameriške strani zagotovila tudi, da ne bo uvedla oziroma ohranila pristojbine za uporabo digitalnih omrežij.

Na Evropski komisiji so medtem danes poudarili, da bo vprašanje sodelovanja digitalnih akterjev pri financiranju evropske digitalne infrastrukture obravnavano v predlogu evropskega akta o digitalnih omrežjih, ki ga v Bruslju še pripravljajo.

"Ohranili bomo pravico do avtonomnega odločanja o pravilih na digitalnem področju," je glede tega poudaril tiskovni predstavnik komisije Olof Gill.

Neskladij med objavljenima sporočiloma za javnost je še več, tako da strani čaka še kar nekaj dela, da bosta uskladili skupno izjavo o dogovoru, ki bo predstavljala podlago za nadaljnja pogajanja o celovitem trgovinskem sporazumu. Gill danes ni želel napovedovati, kdaj bo skupna izjava objavljena, dejal je le, da bo kmalu.

V njej bodo med drugim določili, kdaj bodo začeli veljati posamezni deli dogovora. Ta poleg 15-odstotnih carin na uvoz večine blaga iz EU v ZDA, vključno z avtomobili, med drugim predvideva še znižanje oziroma odpravo carin za medsebojno trgovanje z določenimi strateškimi proizvodi. Tudi ti bodo po napovedih opredeljeni v skupni izjavi.