STA novice / Vlada potrdila predlog zakona za zaščito pred Slapp tožbami

Predlog zakona po pojasnilih ministrice temelji "na evropski direktivi o zaščiti oseb, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti, pred očitno neutemeljenimi tožbenimi zahtevki ali zlorabljenimi sodnimi postopki."

"Te tožbe niso vložene z namenom uveljavljanja pravic v sodnem varstvu, temveč z namenom zastraševanja, omejevanja svobode izražanja, preprečevanja oziroma omejevanja kritične razprave," je opozorila ministrica. Dodala je, da za toženo stranko Slapp tožbe pomenijo veliko finančno in časovno breme, učinkujejo pa tudi na druge osebe, ki se lahko ustrašijo, da bi se znašle v podobnem položaju.

Po pojasnilih ministrice se na toženo stranko skuša vplivati z visokimi odškodninskimi zahtevki, sprožanjem večjega števila postopkov, uporabo dvomljivih postopkovnih taktik ali kako drugače. Cilj je, da bi tožena stranka nehala z javnim udejstvovanjem, "na primer s poročanjem v medijih o ravnanjih tožeče stranke, objavljanjem raziskovalnih ugotovitev, organiziranjem protestov zoper njo in podobno," je izpostavila Katič.

Tožbe so običajno uperjene zoper novinarje, medije, nevladne organizacije in žvižgače, a to niso edine tarče. "Uperjene so lahko tudi zoper umetnike, znanstvenike, akademike, sindikate ali druge pravne in fizične osebe," je opozorila ministrica.

Zakon po pojasnilih Katič predvideva zaščitne ukrepe, ki jih sodišče določi na predlog tožene stranke. Upravičenec bo na primer lahko zahteval, da sodišče tožeči stranki naloži plačilo varščine, če bo izkazal, da gre za zlorabljen sodni postopek. "Postopki na sodišču se bodo vodili hitro, vključno z možnostjo zgodnje zavrnitve tožbenega zahtevka," je izpostavila.

Tožeča stranka, ki z zahtevkom ne bo uspela, oziroma bo z njim uspela le v neznatnem delu, bo dolžna upravičencu povrniti celotne stroške postopka, vključno s celotno nagrado odvetnika. Upravičenec pa bo lahko glede škode, ki mu bo nastala v zlorabljenem sodnem postopku, uveljavljal tudi odškodnino, če bo škoda presegla stroške, ki so mu priznani po tem zakonu. Njenega odvetnika in pooblaščenca bo lahko sodišče kaznovalo z denarno kaznijo, pri čemer bo o kaznovanju odvetnika obvestilo tudi Odvetniško zbornico Slovenije.

Zakonski predlog predvideva tudi vzpostavitev kontaktne točke, ki bo zagotavljala dostop do informacij o razpoložljivih postopkovnih jamstvih, pravnih sredstvih in podpornih ukrepih. Objavljala bo tudi odločbe, v katerih bo sodišče odločilo o zaščitnih ukrepih po tem zakonu. Kontaktna točka bo na ministrstvu za pravosodje.

Predlog zakona pa vsebuje tudi varovalke zoper odločbe, izdane v tretjih državah, torej državah zunaj Evropske unije, ki bi bile posledica tovrstnih tožb oziroma zlorabljenih postopkov. "Teh sodb naša sodišča ne bodo priznala in izvršila, bodo pa lahko slovenske fizične in pravne osebe pred slovenskimi sodišči zahtevale povrnitev škode, ki bi jim v zvezi s temi postopki nastala v tretjih državah," je pojasnila.

Ministrstvo s predlogom naslavlja ukrepe v civilnih, ne pa tudi v kazenskih sodnih postopkih. Ministrica je poudarila, da zakon o kazenskem postopku že zdaj omogoča predhodno presojo zasebnih tožb, ta postopek pa je po vsebini zelo podoben mehanizmu zgodnje zavrnitve neutemeljenih tožb, ki ga predvideva evropska direktiva oziroma antislapp zakon.

Rok za prenos evropske direktive v nacionalno zakonodajo je 7. maj 2026.