STA novice / Slovenija izdala za 1,75 milijarde evrov obveznic

Organizatorice izdaje so bile banke Barclays, DZ Bank, HSBC, J.P. Morgan, OTP banka in Raiffeisen Bank International. Slovenija jim je mandat za izdajo 10-letne referenčne obveznice, ki zapade 12. marca 2036 (RS98), podelila 2. januarja. Knjigo naročil so odprli danes okoli 9. ure. Transakcija se je zaključila ob približno 14.30 s končno velikostjo izdaje 1,75 milijarde evrov. Knjiga naročil je ob zaprtju presegala 10 milijard evrov, vključno z 912 milijonov evrov povpraševanja s strani organizatoric izdaje.

Cena transakcije je bila določena okoli 17.30 s kuponom 3,275 odstotka, razmikom do dospelosti MS+37 bazičnih točk, donosom do dospelosti 3,312 odstotka in ceno do dospelosti 99,675 odstotka. "Zelo uspešna izdaja obveznice se zrcali tako v obsežnem povpraševanju vlagateljev kot tudi v doseženem nizkem cenovnem razmiku," so zapisali v ministrstvu.

Po zemljepisni razdelitvi 27 odstotkov vlagateljev prihaja iz Nemčije, Avstrije in Švice, 25 odstotkov iz Združenega kraljestva in Irske, 15 odstotkov iz Francije in Beneluksa, 11 odstotkov iz Južne Evrope, osem odstotkov iz nordijskih držav, sedem odstotkov iz Slovenije, pet odstotkov iz Srednje in Vzhodne Evrope ter dva odstotka iz ostalih držav.

Po institucionalni obliki 43-odstotni delež predstavljajo banke, 28-odstotni delež upravljavci skladov, 13-odstotni delež centralne banke ali uradne institucije, 10-odstotni delež zavarovalnice ali pokojninski skladi ter šestodstotnega upravljalci tveganega kapitala.

Na podlagi programa financiranja se lahko država letos zadolži do 5,251 milijarde evrov za pokrivanje proračunskih potreb. Kot primarni instrument financiranja večine teh potreb je predvidena izdaja državnih obveznic, dopolnjena z izdajo zakladnih menic ter po potrebi z drugimi instrumenti, določenimi v programu financiranja. Izbor vrste instrumenta in višina zadolžitve po posameznem instrumentu bosta odvisna od tržnih razmer ob izdaji.

Ministrstvo za finance ocenjuje javni dolg ob koncu leta 2025 v višini 66,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), konec leta 2024 je ta znašal 66,6 odstotka BDP. Za letos je predvideno nadaljnje zniževanje javnega dolga v odstotku BDP, skladno s fiskalnimi pravili na EU ravni. Ta med drugim zahtevajo, da države z javnim dolgom med 60 odstotkov in 90 odstotkov BDP, tega znižujejo v povprečju najmanj 0,5 odstotne točke BDP na leto v fiskalno prilagoditvenem obdobju, kar se pri zadolževanju ustrezno upošteva, so dodali.