Portal TFL

STA novice / V opoziciji zadovoljstvo ob odločitvi ustavnega sodišča

ponedeljek, 3.8.2026

Ljubljana, 03. avgusta (STA) - V opoziciji so zadovoljni ob odločitvi ustavnega sodišča, da dovoli razpis referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. V Svobodi v odločitvi vidijo velik ne koaliciji in stranki Resnica, v Levici pravijo, da je bila prepoved referenduma tudi nedemokratična, v SD pričakujejo tudi prevzem politične odgovornosti.

"V Svobodi pozdravljamo odločitev ustavnega sodišča, ki je prepoznalo, da je referendum tako pomembno demokratično orodje, ki ga ni mogoče izničiti z 'zakonodajno zvijačo'," so v sporočilu za javnost zapisali v največji opozicijski stranki.

Z odločbo je ustavno sodišče po njihovih navedbah povedalo, da je treba izjeme, kadar referendum ni dopusten, razlagati v duhu namena, s katerim so bile določene. "Drugače bi s takšnimi zvijačami ustavno pravico do referenduma izvotili oziroma izničili," so prepričani.

V odločitvi ustavnih sodnikov vidijo velik ne vladajoči koaliciji in stranki Resnica. "Ta koalicija je v interventnem zakonu sprejela kup škodljivih ukrepov in se nato z zakonodajno zvijačo želela izogniti ljudstvu," so ponovili svoje stališče. "Ta koalicija je želela ljudem vzeti moč, ustavno sodišče jo je ljudem vrnilo," so dodali.

Da je odločitev ustavnega sodišča jasna in nedvoumna, so medtem opozorili v SD. "DZ je s sprejetjem sklepa o nedopustnosti referenduma ogrozil uresničevanje ustavne pravice do referenduma," so zapisali v izjavi za javnost.

"Ko je koalicijska večina pod krinko interventnega zakona združila nepovezane in trajne sistemske posege v zdravstvo, pokojninski sistem, trg dela, davke in socialne prispevke, nato pa skušala z davčnimi določbami preprečiti referendum o celotnem zakonu, ni šlo zgolj za slabo zakonodajno prakso. Šlo je za zlorabo zakonodajnega postopka in nedopusten poseg v pravico ljudi do neposrednega odločanja," so kritični.

Ustavno sodišče je tako, kot so podčrtali, potrdil njihova opozorila, da gre za grobo zlorabo ustave. "Referendumske pravice ni dopustno izničiti tako, da se v en zakon umetno združijo vsebine, o katerih je referendum dopusten, in posamezne določbe, o katerih ga ustava ne dovoljuje," so prepričani. "Parlamentarna večina ni nad ustavo, politična moč pa nikomur ne daje pravice, da demokratične postopke prilagaja svojim trenutnim interesom," so pristavili.

Od avtorjev zakona in podpornikov razveljavljenega sklepa o nedopustnosti referenduma pričakujejo, da odločitev ustavnega sodišča spoštujejo brez "relativiziranja, izmikanja in iskanja novih pravnih obvozov" ter nemudoma omogočijo nadaljevanje referendumskih postopkov. Pričakujejo tudi prevzem politične odgovornosti. "Šlo je za zavestno odločitev koalicijske večine, ki je bila v nasprotju s temeljnimi načeli demokratičnega odločanja," so argumentirali.

V Levici so za STA medtem zapisali, da odločitev ustavnega sodišča pozdravljajo. "Potrdila je, da je bila prepoved referenduma proti zakonu za bogate protiustavna in da demokratičnih pravic ni mogoče omejevati mimo ustavnih standardov," so navedli. Veselijo se referendumske kampanje in zbiranja overjenih podpisov, da se "ljudem da priložnost, da sami odločijo, ali podpirajo davčne odpustke za najbogatejše".

Na omrežju X so medtem zapisali, da je ustavno sodišče razveljavilo "nedemokratično prepoved referenduma proti zakonu za bogate", in volivce pozvali k oddaji podpisa na stojnicah.

Ustavno sodišče je v danes objavljeni odločbi razveljavilo sklep državnega zbora o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Sindikati bodo tako lahko začeli zbirati najmanj 40.000 podpisov za razpis referenduma o zakonu in državni zbor ga bo v primeru zbranih podpisov moral razpisati.

Glavni argument parlamentarne večine je bil, da v skladu z ustavo referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o davkih in drugih obveznih dajatvah, ki jih interventni zakon ureja v pomembnem delu.

Ustavno sodišče je presodilo, da v primeru, ko zakon vsebuje tudi vsebine, ki se ne nanašajo na področja, glede katerih referenduma ni dopustno razpisati, pri tem pa te ne pomenijo minimalnega dela zakona in urejajo pomembna vprašanja, tak zakon kot celota ni zakon v smislu ustavne prepovedi referenduma.

V opoziciji so ob nasprotovanju rešitvam v interventnem zakonu pomagali že pri zbiranju podpisov pod pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu. DZ je namreč sklep o nedopustnosti referenduma konec maja sprejel po tistem, ko so sindikati ob podpori civilne družbe v DZ vložili pobudo, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volivcev.

Interventni zakon, ki je bil v DZ potrjen 11. maja, so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS. Zakon v luči grozeče energetske krize vključuje nižji DDV za osnovna živila in del energentov, prinaša pa tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, npr. uvedbo kapice na socialne prispevke, ter zdravstva in pokojnin.