STA novice / Odbor DZ na Stevanovićev predlog odložil obravnavo predloga ukinitve rtv-prispevka

Novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki predvideva ukinitev plačevanja prispevka in prenos financiranja na državni proračun, je v DZ novembra 2025 vložila skupina volivcev s prvopodpisanim prvakom Resnice Zoranom Stevanovićem. Njena obravnava na odboru DZ za kulturo je bila predvidena za danes, a je Stevanović na predsednico odbora Alenko Jeraj (SDS) naslovil dopis, v katerem predlaga umik predloga zakona z dnevnega reda in odložitev obravnave na čas po predvidenem referendumu o tem vprašanju.

DZ je namreč na predlog koalicije za 11. oktober razpisal posvetovalni referendum o ukinitvi rtv-prispevka. Po mnenju Stevanovića pa bi bila obravnava zakonske novele pred referendumsko odločitvijo "procesno nesmotrna".

Člani odbora za kulturo so predlogu za preložitev sledili in današnjo sejo prekinili. Za preložitev je glasovalo devet od 15 navzočih članov odbora. V Svobodi in Levici so se vzdržali.

Kot je med drugim povedala poslanka Svobode Sara Žibrat, so se vzdržali, "ker ne želimo sodelovati v farsi, ki ste jo pripravili in jo pripravljate v tem državnem zboru, ne želimo sodelovati pri teh dvojnih merilih". Po njenih besedah se želijo v primeru RTVS najprej posvetovati z ljudmi glede prispevka, medtem ko so se pri zakonu o lokalnih volitvah najprej odločili in se naknadno želijo posvetovati z ljudmi.

Poslanka Levice Asta Vrečko je pritrdila navedenim razlogom za to, da se je tudi ona vzdržala pri odločanju o umiku te točke dnevnega reda. Po njeni oceni kaže dobesedno na to, "da se na vsak način želi RTVS uničiti". Opozorila je, da je hkrati ministrstvo za kulturo dalo v samo 14-dnevno javno obravnavo novelo zakona o RTVS, čeprav je priporočena 30-dnevna javna obravnava, novela pa prinaša rešitve, po katerih "se bo vodstvo RTVS imenovalo tako rekoč s strani vlade". Po predlogu bi namreč generalnega direktorja imenoval sedemčlanski nadzorni odbor, v katerega bi šest članov imenovala vlada. "Torej, če to ni politični prevzem in še zaostrenje tistega, kar je bilo nekoč znano pod Grimsovim zakonom 2005, pa tudi ne vem, kaj je," je dodala Vrečko.

Zakonodajno-pravna služba DZ je bila sicer do predloga novele kritična, njegove ključne rešitve je označila za ustavno sporne.