STA novice / Rončević napovedal odpravo devetletke in prehod na sodobno osemletno osnovno šolo (daljše)

"Rezultati mednarodnih raziskav znanja so za Slovenijo strašno resno opozorilo," je dejal minister. Spomnil je, da so slovenski 15-letniki na vseh treh področjih merjenja, torej bralni, matematični in naravoslovni pismenosti dosegli najslabše rezultate, odkar Slovenija sodeluje v tej raziskavi. Trend slovenskih dosežkov je označil za katastrofalen.

"To niso zgolj številke v mednarodnem poročilu, gre za znanje generacije, ki bo čez nekaj let prevzela odgovornost za slovensko gospodarstvo, za slovenske javne zadeve, za učenje prihodnjih generacij, v bistvu za prihodnost naše države," je dejal minister. Poudaril je, da rezultati raziskave PISA niso obsodba slovenskih otrok ali njihovih staršev ali obsodba slovenskih učiteljev in ravnateljev, "so pa račun za dolgoletno vodenje sistema, v katerem so progresivna ideologija, ki sili v enakost, procesi, obrazci, projekti in vedno nove administrativne obveznosti prepogosto pridobivali prednost pred znanjem, delovnimi navadami in urejenim poukom".

Po več kot dveh desetletjih je treba po ministrovih navedbah pošteno oceniti rezultate devetletke. "Dolžina šolanja sama po sebi ni merilo kakovosti, pomembno je, kaj otrok v tem času dejansko zna in zmore. Če smo šolanje podaljšali, opismenjevanje raztegnili čez tri leta, temeljno znanje pa kljub temu pada, je treba koncept spremeniti," je prepričan.

Nova osemletka po ministrovih napovedih ne bo nostalgična vrnitev v preteklost, ampak bo "sodobna, preglednejša in zahtevnejša osnovna šola z jasnimi standardi znanja, zgodnjim opismenjevanjem, zgodnjo pomočjo otrokom, ki zaostajajo, ter zahtevnejšim delom z nadarjenimi". Začetno opismenjevanje tako ne bo več raztegnjeno čez prvo triletje, ampak se morajo otroci opismeniti v prvem letu šolanja, je bil jasen minister.

Državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino Mojca Škrinjar je napovedala, da bodo do konca septembra ustanovili strateški svet za pripravo reforme. Do konca letošnjega leta pa bodo pripravili področne zakone. Nova osemletka se bo po njenih napovedih začela izvajati v šolskem letu 2028/29, sedanji prvi razred bo postal obvezni vrtec, ki se bo lahko izvajal v prostorih osnovne šole ali vrtca.

Po ministrovih besedah bodo učne načrte razbremenili "nepreglednega kopičenja vsebin", učiteljem pa omogočili več avtonomije. Obenem pa bodo v skladu s koalicijsko pogodbo v učne načrte sistematično vključili oz. okrepili računalništvo in informatiko, programiranje in algoritmično mišljenje, umetno inteligenco, podatkovno pismenost, medijsko in informacijsko pismenost, kibernetsko varnost, finančno pismenost, podjetnost, ustvarjalnost, inovativnost in projektno delo, je napovedal minister. Prav tako bodo med drugim okrepili domoljubno in državljansko vzgojo.

Pri ocenjevanju bodo po njegovih napovedih vrnili visoka merila, saj da "preprosto ne morejo in ne smejo biti vsi učenci odličnjaki".

Rončević se je zavzel za enake možnosti za vse, ne pa za prisilno enakost rezultatov. "Šola ne sme nikogar pustiti zadaj, prav pa tako ne sme nikogar zadrževati zaradi nelagodja ob razlikah v dosežkih," je navedel in napovedal posebno pozornost nadarjenim.

Minister je napovedal tudi reformo nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) in mature. Po pojasnilih Škrinjar NPZ ob koncu osnovne šole po novem ne bo več merilo za vpis v srednje šole, ta preizkus pa želijo prestaviti na leto prej, da učenci dobijo povratno informacijo, kje so njihove šibke točke.

Uvedli bodo tudi pripravljalne programe in intenzivno učenje slovenščine za otroke priseljencev, okrepili poklicno in strokovno izobraževanje, razširili vajeništvo, okrepili praktično usposabljanje, izboljšali mentorstvo ter šole tesneje povezali z delodajalci, napovedujejo.

Kot je še napovedal minister, bodo v zelo bližnji prihodnosti začeli združevanje zavoda za šolstvo, centra za poklicno izobraževanje, andragoškega centra, centra šolskih in obšolskih dejavnosti ter državnega izpitnega centra. Vzpostavili bodo enotno nacionalno institucijo, ki bo skrbela za kakovost in razvoj izobraževanja. Na področju raziskovanja vzgoje in izobraževanja bodo ustanovili nov javni raziskovalni zavod.

Dostop do učiteljskega poklica bodo odprli, vzpostavili bodo alternativno pot v učiteljski poklic s pomočjo mikro dokazil, s čimer bodo po ministrovih napovedih "odpravili monopol posameznih institucij nad vstopom v učiteljski poklic, povečali konkurenco med izvajalci izobraževanja in posledično v šole pritegnili več kakovostnih predmetnih strokovnjakov".

Minister pričakuje, da bo napoved reforme naletela na odpor, in sicer predvsem pri "pedagoškem establišmentu".

Na vprašanje, na podlagi katerih strokovnih izhodišč so pripravili odločitev za napovedane spremembe, je odgovoril, da nimajo časa za akademske priprave. Pojasnil je, da jim strokovnjaki na posvetu niso znali svetovati, kaj narediti, da bi se trend v slovenskih šolah obrnil navzgor, na ministrstvu pa so po dolgih razpravah sprejeli odločitev. Če se bodo ti strokovnjaki "uspeli vključiti v razpravo s konstruktivnimi predlogi, kako priti do sprememb, bomo tega zelo veseli, ne bomo pa dovolili, da blokirajo te nujne spremembe", je še dodal.

Zatrdil pa je, da bodo v razpravo vključili "različne znanstvene poglede, predmetne strokovnjake, razvojne psihologe, raziskovalce, ravnatelje in predvsem učitelje, ki vsak dan stojijo v razredih".