STA novice / DZ o predlogih zakonov za pomoč kmetijstvu in transportu na petkovi izredni seji (dopolnjeno)

Oba predloga bodo poslanci obravnavali po nujnem postopku, so sklenili na današnji seji kolegija predsednika DZ Zorana Stevanovića.

Predlagana novela zakona o trošarinah dodatno znižuje trošarine za bencinsko in dizelsko gorivo ter kurilno olje, s tem pa vzpostavlja možnost omilitve izrednih in vztrajnih visokih cen energentov, ki so posledica stopnjevanja konflikta na Bližnjem vzhodu in ki pomembno bremenijo gospodinjstva in gospodarstvo v državi, je utemeljila generalna sekretarka vlade Janja Garvas.

Predlog znižuje trošarino na ekstra lahko kurilno olje, ki se v Sloveniji uporablja tudi kot gorivo za kmetijstvo, s sedanjih 157,50 evra na 42 evrov za 1000 litrov goriva. Vladi bi omogočil takojšnje znižanje trošarine za to gorivo z uredbo do 21 evrov za 1000 litrov goriva, kar predstavlja trenutno veljavno najnižjo raven trošarine za ekstra lahko kurilno olje v skladu z direktivo EU.

Slovenija sicer čaka tudi na odločitev Evropske komisije v povezavi z vlogo za začasno znižanje trošarin za energente pod najnižjo raven obdavčitve v EU.

Obravnavo novele po nujnem postopku so podprli tudi v opoziciji. "Če bi bile te stvari že urejene, bi bile sto dni prepozno. Ključno pa je, da se mi ne pogovarjamo o razlogu, zakaj so energenti tako dragi. In naša zunanja politika do tega področja je očitno povsem napačna. Podpiramo tiste, ki so ta konflikt in pa drastične cene goriva podprli, kar ni v slovenskem interesu. Poleg tega bi se bilo treba ob teh trošarinah pogovoriti ponovno o zaslužkih naftnih trgovcev. Mogoče je čas tudi za kakšno drugo odločitev," je dejal vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic.

Temeljni cilj predloga novega zakona o zaščiti prehranske in prometne oskrbe pred draginjo goriv je medtem omiliti posledice dviga energentov za dejavnosti, ki so posebej odvisne od uporabe goriv, ter s tem prispevati k stabilnosti prometne in prehranske oskrbe, je izpostavila Garvas. Ukrepi so s ciljem omejitve rasti stroškov, prehranske varnosti in konkurenčnosti gospodarstva namenjeni predvsem cestnim prevoznikom, kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu in marikulturi, je dodala.

Predvideni so enoten sistem izvajanja ukrepov, nadzor, vračilo sredstev in preprečevanje dvojnega financiranja, je zatrdila generalna sekretarka. Izvajanje ukrepov bi sicer prevzel center za podpore državne družbe Borzen.

Prvi ukrep bi bil pomoč cestnim prevoznikom blaga in potnikov, z izjemo že subvencioniranega javnega potniškega prometa, pri pokrivanju dela dodatnih stroškov dizelskega goriva. Država sicer ne bi krila celotne cene goriva niti celotnega povišanja, temveč največ 70 odstotkov dodatnega stroška nad določeno referenčno ceno. Pomoč bi bila vezana na dejansko opravljene kilometre, normirano porabo glede na kategorijo vozila in dejansko kupljeno gorivo. Pomoč bi bilo mogoče uveljavljati tudi za nazaj, in sicer od 4. junija. Na podlagi tega ukrepa bi se določila tudi finančna pomoč ribištvu.

Drugi ukrep bi bil namenjen kmetijstvu in gozdarstvu. Upravičena količina goriva bi se določala na podlagi dejansko kupljenega goriva, obdelovanih površin in normirane porabe glede na vrsto rabe zemljišča.

Tretji ukrep predvideva subvencije avtoprevoznikom za nakup in namestitev energijsko učinkovitih in varnih pnevmatik razreda A ali B, kategorij C1 in C2. Subvencija bi znašala 150 evrov za posamezno upravičeno pnevmatiko, za ukrep pa je predvidenih pet milijonov evrov.

Tudi v primeru tega zakonskega predloga je opozicija podprla nujni postopek. Vodja poslanske skupine Levice Asta Vrečko je sicer menila, da so subvencije za nakup pnevmatik "vračanje uslug avtoprevoznikom". Opozorila je še, da tistim, ki največ prispevajo k onesnaževanju, ne bi bilo treba sofinancirati pnevmatik. Oba zakonska predloga po njenih besedah breme prenašata izključno na ljudi, ne pa na kapital oz. "tiste, za katere vlada misli, da jim mora vračati usluge", medtem ko je prejšnja vlada znižala marže trgovcu z naftnimi derivati Petrol in podobnim.

Odbora DZ za finance ter za infrastrukturo in energetiko bosta zakonska predloga obravnavala v četrtek, izredna seja DZ pa je torej sklicana za petek.