STA novice / Cigler Kralj v Dublinu za močnejši okvir EU za upravljanje podnebnih tveganj v kmetijstvu

Ministri EU, pristojni za kmetijstvo, so danes na Irskem razpravljali o tem, kako lahko znanstvene raziskave, inovacije, digitalne tehnologije ter učinkovitejši prenos znanja prispevajo k večji konkurenčnosti, trajnostnosti in odpornosti evropskega živinorejskega sektorja ter krepitvi strateške avtonomije Evropske unije na področju beljakovinske preskrbe.

Cigler Kralj je v razpravi med drugim opozoril na vse večja tveganja, s katerimi se kmetje soočajo zaradi podnebnih sprememb. Letošnja suša in pomanjkanje krme po njegovih besedah potrjujeta potrebo po nadaljnjih raziskavah na področju odpornih krmnih sistemov, alternativnih virov krme in prilagajanja živinoreje podnebnim spremembam.

"Potrebujemo močnejši evropski okvir za upravljanje podnebnih tveganj in prilagajanje kmetijstva, vključno z ustreznim financiranjem. Odpornost kmetijstva mora biti ena od prioritet prihodnjih politik EU. To je naložba v konkurenčnost evropskega kmetijstva in našo dolgoročno prehransko varnost," je poudaril.

Ministri in evropski komisar za kmetijstvo Christophe Hansen so opravili tudi ločeno razpravo o posledicah letošnje suše in ekstremnih vremenskih razmer za evropsko kmetijstvo, potem ko je komisar o tem s predstavniki kmetov govoril že pred enim tednom.

"Ekonomske izgube bodo zagotovo velike, čeprav sploh še ne poznamo celotnega obsega te katastrofe," je dejal na novinarski konferenci po koncu zasedanja.

Dodal je, da je ministre ta teden v pismu seznanil z obstoječimi možnostmi in prožnostjo, ki jih za podporo kmetom omogočajo evropska pravila na področju kmetijske politike. Med temi je naštel možnost hitrejšega izplačila dela finančne podpore v okviru skupne kmetijske politike in možnost odstopanja od določenih pravil, med drugim na področju gnojenja polj.

Spomnil je tudi na 540 milijonov evrov vreden sveženj finančne pomoči EU kmetom, ki jih je prizadela rast cen gnojil zaradi vojne na Bližnjem vzhodu. Skupaj s spremljajočimi nacionalnimi sredstvi držav članic se bo skupaj lahko mobiliziralo do okoli 1,6 milijarde evrov pomoči, je dejal.

Suša in drugi ekstremni vremenski dogodki so letos poleti močno prizadeli kmete v številnih članicah EU, tudi Sloveniji. Po navedbah Evropske komisije bodo najhujše posledice zaradi dolgotrajne vročine in pomanjkanja padavin v Evropi utrpeli pridelovalci v Franciji, južni Nemčiji, severni in osrednji Italiji, Avstriji, na Češkem, Slovaškem, Madžarskem in v zahodni Romuniji. Sušne razmere pa bodo zmanjšale količino pridelkov, zlasti koruze, v Sloveniji, na Hrvaškem in v državah Beneluksa.