STA novice / Na seji komisije za nadzor javnih financ polemično o predlaganih proračunih

Za leto 2027 je v državnem proračunu predvidenih 17 milijard evrov prihodkov in nekaj manj kot 19,4 milijarde evrov odhodkov, primanjkljaj naj bi tako znašal 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Za leto 2028 je predvidenih nekaj manj kot 17,7 milijarde evrov prihodkov in za 19,4 milijarde evrov odhodkov, primanjkljaj naj bi se znižal na dva odstotka BDP, je spomnila državna sekretarka na ministrstvu za finance Kristina Šteblaj.

Poslanec Svobode Klemen Boštjančič je podvomil o izvedljivosti načrtov vlade na javnofinančnem področju, predvsem glede primanjkljaja. "Poleg tega po prenovljenih evropskih fiskalnih pravilih glavni kazalnik ni višina primanjkljaja, ampak dopustna rast neto izdatkov po večletni poti srednjeročnega fiskalnega strukturnega načrta," je poudaril. Proračun za leto 2027 poleg tega po njegovih besedah ni zaprt z ukrepi, temveč s prodajo državnega premoženja.

Njegova strankarska kolegica Alenka Bratušek je med drugim opozorila na načrtovano 15-odstotno zmanjšanje socialnih transferjev posameznikom ob hkratnem načrtovanju uskladitve njihove višine. "Boste skrajšali porodniški dopust?" je vprašala.

Asta Vrečko (Levica) je vladi med drugim očitala uničevanje dobrega gospodarskega stanja, ki da ga je podedovala od prejšnje. Medtem ko se sredstva za orožje zvišujejo, dejansko pomembna področja ostajajo brez potrebnih dodatnih sredstev, je dejala. "V tej vladi ne delate za vse ljudi, ampak izključno za svoje podpornike," je izpostavila.

Z Boštjančičem sta vladi očitala tudi, da je proračunske dokumente v DZ poslala prepozno. "Kako naj v enem dnevu preučimo na tisoče strani," je dejala. Boštjančič pa je opozoril tudi na pomanjkljivost dokumentov.

Državna sekretarka Šteblaj je priznala, da so poslanci dokumente prejeli pozno, a opozorila, da na ministrstvu glede na časovnico obravnave dokumentov na vladi niso mogli ravnati drugače. Glede prodaje državnega premoženja, predvsem nepremičnin, pa je zagotovila, da vlada pri tem ravna preudarno in z največjo možno skrbnostjo.

Očitki opozicije so razburili koalicijske poslance. Aleksander Reberšek (NSi, SLS in Fokus) je predvsem Asti Vrečko očital "največji populizem". "Kje je bila skrb za javne finance, ko ste kupovali računalnike, sodno stavbo in stražarske hišice za pred parlament?" je dejal.

Pri izdatkih za obrambo vlada Janeza Janše po njegovih besedah le nadaljuje smer, ki jo je začrtala vlada Roberta Goloba. Na to je opozoril tudi Andrej Poglajen (SDS), ki je prejšnji vladi pri tem očital lažno prikazovanje naložb kot naložb za dvojno rabo.

Z Radom Gladkom (SDS) so opoziciji očitali tudi, da si prisvaja zasluge za gospodarsko rast, čeprav je vlada, ki so jo sestavljali, "podjetja podila na Hrvaško". "Prejšnja vlada je bila vrv okoli vratu slovenskega gospodarstva," je dejal Poglajen. "Za uspeh je na koncu zaslužno gospodarstvo, ki je trpežno in se zna prilagajati," je dodal Gladek.

Opozicijske poslance je posvaril pred posledicami zastraševanja državljanov z neresničnimi navedbami o učinkih proračunskih ukrepov zgolj z namenom pridobivanja političnih točk. "Ne lažite državljanom, kaj vse jih čaka, ker to enostavno ni res," je dejal.