SIR*IUS je revija za teorijo in prakso revizije, računovodstva, davkov, financ, ocenjevanja vrednosti in drugih sorodnih področij (naslednica revije Revizor). Zbirka obsega arhiv od leta 2013 dalje. Izhaja 6 x letno.
Strokovna revija
Slovenski inštitut za revizijo
dr. Samo Javornik
mag. Katarina Sitar Šuštar – revizija, Jasmina Mandžuka – notranja revizija, dr. Samo Javornik – ocenjevanje vrednosti, mag. Saša Jerman – davki, Mihael Kranjc – računovodstvo, mag. Maja Hmelak – revizija informacijskih sistemov
Hilde Blomme – Fédération des Experts Comptables Européens, Bruxelles, prof dr. Andrew D. Chambers, professor emeritus, Cass Business, School, City University, London, prof. dr. Slavka Kavčič, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani, prof. dr. Bojana Korošec, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Univerza v Mariboru, Lorena Mošnja Škare, Sveučilište Jurja Dobrile u Puli, dr. Derek Oliver, Ravenswood Consultants Ltd., Essex, prof. dr. Milena Peršić, Fakultet za menadžment u turizmu i ugostiteljstvu Opatija, Sveučilište Rijeka, prof. dr. Lajoš Žager, Ekonomski fakultet Sveučilišta u Zagrebu
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
Dr. Samo Javornik
Uvodnik
Gentrifikacija, proces preoblikovanja degradiranih mestnih četrti s pritokom premožnejših prebivalcev in kapitala, je dvorezen meč urbane prenove.
Grega Hojnik, dr. Samo Javornik
Preudarno ocenjevanje vrednosti
Basel III je mednarodni regulativni okvir za krepitev regulacije, nadzora in upravljanja tveganj v bančnem sektorju. Uredba CRR 3 od 1. januarja 2025 prinaša spremembo meril ocenjevanja vrednosti nepremičnin, ki je neposredno uporabna v vseh državah članicah EU-ja. V skladu s spremenjenim 229. členom uredbe je treba vrednost nepremičnin ocenjevati po preudarno konservativnih merilih vrednotenja. Preudarna vrednost nepremičnine ne vključuje pričakovanj o zvišanju cen in se prilagodi glede na možnost, da je trenutna tržna cena višja od vzdržne vrednosti v času trajanja kredita. Metodologija ocenjevanja vrednosti temelji na tržni vrednosti kot osnovi za prilagoditev preudarne vrednosti. Prilagojena tržna vrednost se uporablja za prilagoditev tržne vrednosti glede na dolgoročni tržni trend. Pri ocenjevanju preudarne vrednosti se prilagoditev izvaja samo, če je trenutna tržna vrednost višja od dolgoročnega trenda. V analizi ključnih elementov za ocenjevanje preudarne vrednosti smo prikazali razlike med vrednostjo posameznih segmentov nepremičninskega trga in dolgoročnimi vzdržnimi vrednostmi ter priporočila za korekcijo ocenjenih vrednosti na preudarne.
Grega Hojnik
Model ocenjevanja vrednosti nadomestila za vzpostavitev služnostne pravice
V članku obravnavamo pravni in strokovni okvir določanja odškodnine za vzpostavitev stvarne služnosti, s poudarkom na ekonomsko utemeljenem modelu ocenjevanja pravične vrednosti. Izhodišče prispevka je razumevanje služnosti kot trajne omejitve lastninske pravice, zaradi česar mora biti lastniku priznana odškodnina, ki odraža dejanski vpliv služnosti na vrednost in uporabo nepremičnine. Prikazana je razlika med tržno in pravično vrednostjo ter utemeljeno je, zakaj je v kontekstu prisilne ustanovitve služnosti - kjer ni prostovoljnega dogovora - ustreznejša podlaga pravična, ne tržna vrednost. V nadaljevanju razvijemo strukturiran model ocenjevanja nadomestila, ki upošteva prostorsko (faktorja O in L) ter časovno razsežnost vpliva služnosti. Opisani model temelji na analizi najgospodarnejše rabe zemljišča in primerjavi vrednosti nepremičnine pred posegom in po njem, s čimer omogoča objektivno oceno dejanske ekonomske škode. Poudarjeni so tudi ključni izzivi v praksi, kot so neenotna metodologija, odsotnost smernic in nejasnosti pri ocenjevanju posrednih vplivov služnosti. Članek se sklene s pozivom k normativnim in metodološkim izboljšavam ter standardizaciji strokovnega pristopa k ocenjevanju služnostnih pravic, z namenom zagotovitve pravične in enotne obravnave vseh prizadetih lastnikov.
dr. Dušan Zupančič, Jure Kern, dr. Igor Pšunder, dr. Samo Javornik
Določanje pribitka za specifično tveganje pri ocenjevanju vrednosti nepremičnin
V članku podrobneje obravnavamo specifična tveganja v zvezi z ocenjevanjem vrednosti nepremičnin. Specifična tveganja, tudi individualna tveganja, so vezana na lastnosti posamezne nepremičnine in komplementarna sistematičnemu tveganju, katerega ključni dejavnik je trg. Našteta in opisana so nekatera pomembna specifična tveganja ter podana izhodišča za njihovo obravnavo pri uporabi na donosu zasnovanega načina za oceno vrednosti nepremičnin. Za natančnejše določanje vpliva specifičnih tveganj je razvit (scorecard) model kazalnikov v obliki tehničnega pripomočka, ki pomaga ocenjevalcem vrednosti določiti ustrezen pribitek k splošni premiji za tveganje. Tako lahko natančneje oblikujemo celotno premijo za tveganja.
Bojana Markovska Klepec, Miha Škerlavaj
Postherojski pristop k razvoju podjetja: vpliv na inovacijski proces in zvišanje vrednosti organizacije
Inovacije so v dinamičnem poslovnem okolju temelj uspeha. Slog vodenja neposredno vpliva na oblikovanje okolja, ki spodbuja inovacije. Postherojsko vodenje, ki temelji na dveh ključnih gradnikih, na porazdeljenem in uslužnostnem vodenju, ustvarja spodbudno okolje za razvoj novih idej in utira pot za implementacijo inovativnih rešitev. V prispevku s pogovori z vodstvenimi delavci iz različnih storitvenih podjetij ponazorimo pozitiven vpliv postherojskega vodenja na inovacijski proces. Kvantitativna raziskava v mednarodnem podjetju je pokazala tudi pozitiven vpliv na inovacijski proces - postherojsko vodenje je lahko pomemben dejavnik za uspešno uvajanje inovacij, kar vpliva na konkurenčnost in dolgoročno rast podjetij v sodobnem poslovnem okolju.
dr. Simon Čadež, Eva Jelerčič
Analiza poročanja v evropski enotni elektronski obliki v Sloveniji
Čeprav se je poročanje v evropski enotni elektronski obliki (poročanje ESEF) v slovenskih javnih družbah že dodobra uveljavilo, v Sloveniji še ni bila opravljena empirična raziskava, ki bi analizirala obseg odstopanj v teh poročilih. V študiji smo si postavili dve raziskovalni vprašanji: (1) katera odstopanja so najpogostejša (po letih in po družbah) ter (2) ali se njihovo število po letih zmanjšuje (torej ali se odstopanja sčasoma odpravljajo). Da bi odgovorili na raziskovalni vprašanji, smo izvedli analizo validacijskih poročil konsolidiranih letnih poročil za vzorec 15 slovenskih javnih družb v formatu ESEF za obdobje od 2020 do 2023. V analizi je bilo ugotovljenih skupno 961 odstopanj 16 različnih tipov, z veliko variabilnostjo po podjetjih in tipih odstopanj. Spodbudno je, da se število odstopanj po letih zmanjšuje, še vedno pa so priložnosti za izboljšave.
Iz prakse za prakso
Ocenjevanje vrednosti v skladu z zahtevo 327. člena Zakona o urejanju prostora
IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-OC 3-2/25) Odbor pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti je prejel pobudo za dodatno pojasnilo glede ocenjevanja vrednosti v skladu z zahtevo 327. člena Zakona o urejanju prostora. Pobudo je obravnaval Odbor sekcije pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti in pripravil strokovno razlago.
Iz prakse za prakso
Analiza SWOT kot podlaga za izdelavo strategije notranje revizije
IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-NR 3-2/25) Odbor preizkušenih notranjih revizorjev pri Slovenskem inštitutu za revizijo je obravnaval izvajanje nekaterih določb iz novih Globalnih standardov notranjega revidiranja. V zvezi s pripravo strategije notranje revizije na podlagi izvedene analize SWOT je pripravil strokovno razlago.
Iz prakse za prakso
Računovodenje državne pomoči, odobrene v naslednjem letu po razpisu, objavljenem v tekočem letu
IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-RAC 3-4/25) Vprašanje računovodenja državne pomoči, prejete oziroma odobrene v naslednjem letu po razpisu, objavljenem v tekočem letu, je na svoji seji obravnaval Odbor sekcije preizkušenih računovodij in o tem pripravil strokovno razlago.
Iz prakse za prakso
Neprekinjeno delovanje informacijskega sistema po SIST EN ISO/IEC 27002:2022
IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-RIS 3-3/25) Kontrola 5.29, Informacijska varnost med motnjami, je imela že v prejšnji različici standarda, ko je izhajala iz kontrole 17.1, v praksi različne razlage, v novi različici standarda pa je bila uvedena še dodatna kontrola, in sicer 5.30, Pripravljenost IKT na neprekinjenost poslovanja.
Kandidati, ki so uspešno zaključili izobraževanje pri inštitutu
Kandidati, ki so uspešno zaključili izobraževanje pri inštitutu