Navigacija
Naročite revijo SIR*IUS
Portal TFL

Revija SIR*IUS - številka 6, letnik 2017

Revija SIR*IUS

SIR*IUS je revija za teorijo in prakso revizije, računovodstva, davkov, financ, ocenjevanja vrednosti in drugih sorodnih področij (naslednica revije Revizor). Zbirka obsega arhiv od leta 2013 dalje. Izhaja 6 x letno.

Strokovna revija
Slovenski inštitut za revizijo
dr. Marjan Odar
mag. Mitja Skitek - revizija, Milan Jagrič - notranja revizija, dr. Samo Javornik - ocenjevanje vrednosti, Saša Jerman - davki, Mihael Kranjc - računovodstvo, dr. Aleš Živkovič - revizija informacijskih sistemov
Hilde Blomme; prof dr. Andrew D. Chambers, professor emeritus; prof. dr. Slavka Kavčič; prof. dr. Bojana Korošec; Lorena Mošnja Škare; dr. Derek Oliver; prof. dr. Milena Peršić; prof. dr Ivan Turk; prof. dr. Lajoš Žager

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
Dr. Marjan Odar

Dr. Marjan Odar

Uvodnik

Goran Jurošević

Goran Jurošević

Iskanje optimalne strategije za digitalni uspeh in preživetje v 21. stoletju

V prispevku so predstavljena izhodišča, ki lahko pomagajo pri proučevanju možnosti uporabe najsodobnejših tehnologij za reševanje obstoječih problemov. Tehnološki razvoj bo prinesel velike spremembe, in če se bo nadaljeval z nezmanjšano hitrostjo, bo zelo vplival na skoraj vsa področja družbenega življenja.

Uroš Lajovic

Uroš Lajovic

Razvoj notranje revizije v skupini gorenje

V zadnjih enajstih letih se je notranja revizija v Skupini Gorenje pomembno razvila, povečalo se je število zaposlenih in izboljšala izobrazbena struktura. Z avtomatizacijo spremljevalnih aktivnosti se je povečalo tudi število revizijskih pregledov na zaposlenega, saj lahko več časa namenimo konkretnemu izvajanju revidiranja. Širjenje oddelka povzroča tudi kompleksnost in večjo porabo časa ter energije za usklajevanje del in nalog. Dodano vrednost zagotavljamo z dajanjem zagotovil na najbolj tveganih področjih, s svetovanjem in sodelovanjem pri postavljanju sistema notranjih kontrol ter preverjanju njegovega delovanja. Razvoj notranje revizije dokazujejo tudi rezultati izvedenih neodvisnih zunanjih presoj. Največji napredek je bil dosežen v načinu poročanja, informacijski podpori in oceni poslovnih procesov. V povezavi s tveganji ocena poslovnih procesov zagotavlja prednostno listo posameznih revizijskih pregledov, vedno kakovostnejšo osnovo za zagotovitev neprekinjenega revidiranja in osnovo za celovito mnenje v skladu standardi.

dr. Erna Štefe

dr. Erna Štefe

Skupne notranjerevizijske službe - priložnost za razvoj notranjega revidiranja v javnem sektorju

Kljub temu da je notranje revidiranje v slovenskem javnem sektorju obvezno že več kot 15 let, še vedno ni razvito in zagotovljeno tako, kot bi moralo biti. Ena od priložnosti za razvoj notranjega revidiranja je nadaljnje ustanavljanje skupnih notranjerevizijskih služb, predvsem na ministrstvih in občinah. Koristi skupnih notranjerevizijskih služb se multiplicirajo, saj se izsledki notranjih revizij in priporočil lahko razširijo na vse proračunske uporabnike. Tako lahko ustvarijo večjo dodano vrednost za izboljšanje poslovanja večjega števila proračunskih uporabnikov, kot je to možno pri lastnih notranjerevizijskih službah in zunanjih izvajalcih notranjega revidiranja.

Tina Toman Pfajfar

Tina Toman Pfajfar

Novosti pri pravilih notranjega revidiranja

V članku so predstavljene nekatere novosti pri pravilih notranjega revidiranja, ki spadajo v Mednarodni okvir strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju in Hierarhijo pravil notranjega revidiranja. Prispevek povzema spremembe v Mednarodnih standardih strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, bistvene novosti pri izvedbenih ter dodatnih navodilih ter pri nekaterih drugih dokumentih, ki spadajo v Hierarhijo pravil notranjega revidiranja.

mag. Daniel Zdolšek

mag. Daniel Zdolšek

Notranji revizorji in njihova (samo)podoba

Standardna tipologija, zasnovana v strokovnih pravilih s področja notranjega revidiranja, ki kaže notranjega revizorja kot dajalca zagotovila ali svetovalca, je ozka ter omejuje razumevanje notranjega revizorja. Notranji revizor oziroma njegova (poklicna) podoba je skupek javne podobe in samopodobe notranjega revizorja. Namen pričujočega prispevka je prikazati ugotovitve iz izbranih raziskav s področja notranje revizije v zvezi s (samo)podobo notranjih revizorjev. Opravljen je bil pregled različnih raziskav, pri čemer so Sarens, Lenz in Decaux (2016) edini do zdaj objavili izsledke o zaznanih vrstah samopodobe notranjega revizorja. Avtorji so na podlagi navedb notranjih revizorjev prepoznali pet različnih vrst samopodobe notranjih revizorjev: podobe notranjega revizorja kot "policista", "sluge", "svetovalca", "zdravnika" in "agenta sprememb". Prve štiri vrste samopodobe notranjih revizorjev so neugodne in oblikujejo in/ali krepijo nesprejemanje in "občutek nepomembnosti" notranjega revizorja pri drugih (v organizaciji in zunaj nje) ter "občutek razočaranja" z notranjim revizorjem pri drugih. Samopodoba notranjega revizorja kot "agenta sprememb" je ugodna in oblikuje in/ali krepi položaj notranjega revizorja pri drugih (v organizaciji in zunaj nje). Prikazan okvir vrst samopodobe daje izhodišče za to, da lahko notranji revizor opravi (kritično) (samo)refleksijo glede svoje samopodobe. Izziv za notranjega revizorja pa je nadaljnja sprememba njegove samopodobe in sporočanje te spremembe navzven.

mag. Stanka Šarc Majdič in Marko Hojnik

mag. Stanka Šarc Majdič in Marko Hojnik

Vrednotenje zavarovanj v obliki nepremičnin in vloga ocenjevalcev vrednosti

Neodvisnost presoje in spremljave vrednosti zavarovanj ostaja ena izmed pomembnejših funkcij obvladovanja tveganj v bankah. Pri upravljanju nedonosnih terjatev pa je treba posebno pozornost nameniti likvidacijskim vrednostim nepremičnin, predvsem nepremičninam, ki ustvarjajo denarni tok, ter te oceniti kot del nedelujočega podjetja.

Ugotavljanje racionalnosti poslovanja po zakonu o gospodarskih javnih službah v okviru revidiranja računovodskih izkazov

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-REV 6-6/17). Revizijski svet je obravnaval problematiko ugotavljanja racionalnosti poslovanja po Zakonu o gospodarskih javnih službah v okviru revidiranja računovodskih izkazov ter pripravil naslednjo strokovno razlago.

Dobro ime in vloga pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij (POVP)

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-OV 6-6/17). Problematiko dobrega imena in vlogo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij (POVP) je obravnavala delovna skupina, ki jo je imenoval Odbor sekcije pooblaščenih ocenjevalcev. Na podlagi strokovnih rešitev, ki jih je ta pripravila, je Odbor sekcije pooblaščenih ocenjevalcev pripravil naslednjo strokovno razlago.

Hierarhija pravic

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-OV 7-7/17). Problematiko hierarhije pravic je obravnaval Odbor sekcije pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti ter pripravil naslednjo strokovno razlago.

Spremljanje uresničevanja popravljalnih ukrepov notranje revizije

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-NR 10-6/17). Problematiko spremljanja uresničevanja popravljalnih ukrepov notranje revizije je obravnaval Odbor sekcije preizkušenih notranjih revizorjev ter pripravil naslednjo strokovno razlago.

Evidentiranje prihodkov in odhodkov od pogrebnih storitev pri izvajalcih gospodarskih javnih služb (GJS)

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-RAČ 9-6/17). Evidentiranje prihodkov in odhodkov od pogrebnih storitev pri izvajalcih gospodarskih javnih služb je obravnaval Odbor sekcije preizkušenih računovodij in računovodij in pripravil naslednjo strokovno razlago.

Pripoznavanje spletne strani kot neopredmeteno osnovno sredstvo

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-RAČ 10-6/17). Pripoznavanje spletne strani kot neopredmeteno osnovno sredstvo je obravnaval Odbor sekcije preizkušenih računovodij in računovodij in pripravil naslednjo strokovno razlago.

Pravica do odbitka vstopnega ddv-ja od opravljenih vlaganj (gradnja/prenova) v javno infrastrukturo, ki jih opravi zasebni vlagatelj, koristi od vlaganj pa je brez plačila deležna tudi tretja oseba

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-DAV 8-6/17). Problematiko pravice do odbitka vstopnega DDV-ja od vlaganj davčnih zavezancev v gradnjo ali obnovo javne infrastrukture je obravnaval Odbor sekcije preizkušenih davčnikov in pripravil naslednjo strokovno razlago.

Kandidati, ki so uspešno zaključili izobraževanje pri inštitutu

V okviru izobraževanja je Slovenski inštitut za revizijo organiziral zaključne izpite za kandidate, vpisane v izobraževanje za pridobitev strokovnih znanj za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin in pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij ter pridobitev strokovnega naziva preizkušeni notranji revizor.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window