V slovenskem pravnem sistemu ima stečajni upravitelj eno izmed ključnih vlog pri vodenju postopkov zaradi insolventnosti. Njegovo delo neposredno vpliva na interese upnikov, stečajnega dolžnika in drugih udeležencev postopka. Zaradi svoje vloge nosi visoko stopnjo odgovornosti, ki lahko pripelje tudi do kazenske in odškodninske odgovornosti. V tem članku bomo podrobno razložili, kdaj in zakaj lahko stečajni upravitelj odgovarja, in kako pravni red ureja odgovornost stečajnega upravitelja.

Stečajni upravitelj in njegova vloga

Stečajni upravitelj je oseba, ki jo sodišče imenuje za vodenje postopka zaradi insolventnosti – najpogosteje v stečajnem postopku. Njegova naloga je upravljanje stečajne mase, njeno unovčenje in poplačilo upnikov v zakonsko določenem vrstnem redu. Gre za zelo odgovorno nalogo, ki zahteva visoko raven pravne, finančne in poslovne strokovnosti.

Ali lahko stečajni upravitelj kazensko odgovarja?

Slovenska zakonodaja izrecno določa, da lahko stečajni upravitelj kazensko odgovarja za dejanja, storjena pri opravljanju svoje funkcije. Ključno kaznivo dejanje je izneverjenje, ki ga opredeljuje 215. člen Kazenskega zakonika (KZ-1).

Osnovna oblika izneverjenja

Kdor upravlja tuje premoženje (kar vključuje tudi stečajnega upravitelja) in pri tem zavestno ne deluje v korist lastnika oz. povzroči škodo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.

Kvalificirana oblika

Če storilec zlorabi pooblastilo za lastno korist ali korist druge osebe, je predpisana kazen zapora do treh let.

Posebej kvalificirana oblika – stečajni upravitelj

Če dejanje stori stečajni upravitelj, je zagrožena kazen zapora do petih let. To kaže na resnost funkcije in posledic zlorabe položaja.

Primer:

Če stečajni upravitelj proda premoženje stečajne mase po nerazumno nizki ceni podjetju, ki je povezano z njim ali njegovo družino, in si s tem pridobi premoženjsko korist, lahko za to kazensko odgovarja. Pravnomočna obsodba ima tudi dodatne posledice – prenehanje dovoljenja za opravljanje funkcije.

Odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja

Poleg kazenske je za stečajnega upravitelja odgovornost lahko tudi odškodninska. Če s svojim ravnanjem povzroči škodo upnikom ali drugim udeležencem v postopku, lahko zoper njega vložijo odškodninsko tožbo. Pravno podlago za to najdemo v:

• Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki določa posebna pravila za upravitelje.
• Obligacijskem zakoniku (OZ), ki se uporablja subsidiarno in določa splošna pravila za odškodninsko odgovornost.

Kdaj nastane odškodninska odgovornost?

Za odgovornost stečajnega upravitelja morajo biti izpolnjeni štirje osnovni pogoji:

• Protipravno ravnanje – upravitelj ne izpolni svojih dolžnosti (npr. prodaja premoženja brez soglasja sodišča ali v nasprotju z navodili upniškega odbora).
• Škoda – zmanjšanje stečajne mase ali manjše poplačilo upnikov.
• Vzročna zveza – povezava med dejanjem upravitelja in nastalo škodo.
• Krivda – predpostavlja se, da je upravitelj kriv, dokler ne dokaže nasprotnega.

Standard skrbnosti: profesionalna odgovornost

Stečajni upravitelj mora ravnati z višjim standardom – t. i. profesionalno skrbnostjo, kar pomeni ravnanje, kot se pričakuje od strokovnjaka z ustreznim znanjem in izkušnjami. Po sodni praksi velja obrnjeno dokazno breme, kar pomeni, da mora upravitelj dokazati, da je ravnal skrbno in zakonito, če se želi izogniti odgovornosti.

Kdo lahko vloži odškodninsko tožbo?

Najpogostejši tožniki so upniki, ki v stečajnem postopku uveljavljajo terjatve do dolžnika. Če menijo, da je bilo zaradi ravnanja stečajnega upravitelja poplačilo nižje, kot bi bilo ob pravilnem ravnanju, lahko zahtevajo odškodnino.

Povezava med kazensko in odškodninsko odgovornostjo

Čeprav gre za ločena postopka, kazenska obsodba stečajnega upravitelja pogosto vpliva tudi na odškodninsko odgovornost. Če je upravitelj pravnomočno obsojen zaradi izneverjenja, se lažje dokazuje protipravnost v odškodninskem postopku.

Kako naj stečajni upravitelj zmanjša tveganje?

Dosledno delovanje v korist stečajne mase

Upravitelj se mora izogibati vsakršnemu nasprotju interesov in vedno postavljati interese upnikov na prvo mesto.

Dokumentiranje odločitev

Vsaka poslovna odločitev mora biti dobro dokumentirana – zapisniki, obrazložitve, pridobljena soglasja (npr. upniškega odbora ali sodišča).

Pridobivanje strokovnih mnenj

Pri prodaji premoženja ali večjih odločitvah je priporočljivo pridobiti neodvisna cenitvena poročila ali pravna mnenja.

Funkcija, ki zahteva profesionalnost in integriteto

Vidimo lahko, da je stečajni upravitelj oseba z izjemno pomembno funkcijo, ki uživa visoko stopnjo zaupanja. Prav zato je odgovornost stečajnega upravitelja strogo opredeljena z zakonodajo in sodno prakso. Za vsakega, ki opravlja to funkcijo, je nujno, da deluje profesionalno, pregledno in v interesu upnikov.