Stečajni postopek je eden ključnih instrumentov slovenskega insolvenčnega prava, ki omogoča pravnim osebam, da se ob trajni plačilni nesposobnosti oz. nelikvidnosti pravno in ekonomsko zaključijo. Začetek stečaja je lahko posledica predloga različnih subjektov, postopek pa ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). V tem članku predstavljamo celovit pregled, kdo lahko začne stečajni postopek, pod katerimi pogoji ter kako ta poteka.

Kdo lahko začne stečajni postopek?

ZFPPIPP natančno določa krog subjektov, ki so upravičeni vložiti predlog za začetek stečajnega postopka. Ti subjekti so:

1. Dolžnik sam (poslovodstvo)

Ko podjetje postane insolventno, je poslovodstvo dolžno samo sprožiti stečajni postopek. Če poslovodstvo ne ukrepa pravočasno, je lahko osebno odškodninsko ali celo kazensko odgovorno. Prednost tega pristopa je v tem, da je postopek poenostavljen – sodišče ne preverja insolventnosti, ampak avtomatsko sprejme priznanje stanja podjetja in izda sklep o začetku stečajnega postopka (239. člen ZFPPIPP).

2. Upnik

Upnik lahko vloži predlog za začetek stečaja v skladu s 3. točko 231. člena ZFPPIPP. Da je predlog uspešen, mora upnik verjetno izkazati:

• obstoj svoje terjatve do dolžnika,
• več kot dvomesečno zamudo pri plačilu,
• insolventnost dolžnika (trajna nelikvidnost ali dolgoročna plačilna nesposobnost).

Pri tem ima dolžnik pravico do ugovora, če oporeka obstoju terjatve ali svoji insolventnosti (235. člen ZFPPIPP). Če dolžnik ugovora ne vloži, se šteje, da priznava pogoje za začetek stečaja.

3. Družbenik družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.)

Tretji odstavek 242. člena ZFPPIPP izrecno določa, da lahko predlog za stečaj vloži tudi družbenik d.o.o. Sodišče nato vroči sklep o začetku postopka vsem družbenikom, ki imajo pravico do pritožbe.

Osebno odgovorni družbenik

V primeru osebnih družb, kot je družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.), je predlagatelj lahko tudi osebno odgovorni družbenik, saj ima neposreden pravni interes zaradi svoje odgovornosti z vsem svojim premoženjem.

Kako stečajni postopek začne dolžnik?

Če dolžnik ugotovi, da je postal insolventen, mora ukrepati v skladu z zakonskimi določili. Spodaj so opisani ključni koraki:

Korak 1: Ugotovitev insolventnosti

Poslovodstvo mora ugotoviti, ali je podjetje trajneje nelikvidno (nezmožno plačevati obveznosti) ali dolgoročno plačilno nesposobno (nima več vzdržnega poslovnega modela). Gre za prvi in ključen korak.

Korak 2: Vložitev predloga za stečaj

Predlog mora vsebovati:

• podatke o podjetju,
• utemeljitev insolventnosti,
• poročilo o finančnem stanju.

Korak 3: Odločitev sodišča

Če je predlagatelj dolžnik, sodišče izda sklep brez naroka in dokazovanja, kar omogoča hitro uvedbo postopka in zaščito upnikov.

Korak 4: Posledice začetka postopka

Z začetkom stečaja:

• preneha poslovodna funkcija uprave,
• sodišče imenuje stečajnega upravitelja,
• upniki svoje terjatve uveljavljajo izključno v stečajnem postopku,
• vsi izvršilni postopki se prekinjajo.

Kako pa stečajni postopek začne upnik?

Če dolžnik ne ukrepa, lahko postopek začne upnik – postopek pa je v tem primeru kompleksnejši.

Korak 1: Vložitev predloga

Upnik mora priložiti dokaze o:

• terjatvi,
• več kot dveh mesecih zamude,
•  obstoju insolventnosti.

Korak 2: Možnost ugovora dolžnika

Dolžnik lahko predlogu ugovarja, kar sproži dokazni postopek. Če ne ugovarja, se šteje, da so pogoji za stečaj izpolnjeni.

Korak 3: Odložitev odločanja

Dolžnik lahko zahteva odložitev postopka, če predlaga prisilno poravnavo ali dokapitalizacijo. To omogoča reševanje podjetja brez stečaja.

Korak 4: Narok in odločitev

Če pride do ugovora, sodišče razpiše narok in presoja dokaze. Lahko:

• začne stečaj,
• zavrne predlog, če pogoji niso izpolnjeni.

Ključne prednosti in tveganja

• Dolžnikov predlog je enostavnejši, cenejši in hitrejši.
• Upnikov predlog zahteva dokazovanje in plačilo predujma.
• Neukrepanje poslovodstva lahko vodi v osebno odgovornost.
• Zloraba postopka s strani upnikov (npr. kot pritisk na dolžnika) je prepovedana.

Stečajni postopek je torej natančno urejen in strukturiran pravni proces, ki omogoča pošteno razrešitev insolventnosti. Ključna odgovornost za začetek postopka leži na poslovodstvu, ki mora ob zaznani insolventnosti nemudoma ukrepati. V kolikor tega ne stori, imajo upniki in drugi zakoniti subjekti možnost zaščite svojih interesov prek sodišča.

V vsakem primeru pa je pravočasno ukrepanje najboljša možnost za zmanjšanje škode in zaščito pravic vseh vpletenih strani.