V negotovem gospodarskem okolju se številna podjetja soočajo s finančnimi težavami, ki lahko vodijo v stečaj podjetja. V takšnih primerih se med prvimi, ki občutijo posledice insolventnosti, znajdejo prav zaposleni. Ko delodajalec ne zmore več izplačevati plač, se postavlja ključno vprašanje: Katere pravice ima delavec in kaj lahko stori, če podjetje konča v stečaju?
Kaj pomeni stečaj podjetja?
Stečaj podjetja je pravni postopek, s katerim se obravnava trajna plačilna nesposobnost podjetja. V stečajnem postopku se premoženje podjetja unovči, izkupiček pa se razdeli med upnike – to so lahko banke, dobavitelji, državni organi in seveda delavci, ki niso prejeli plač ali drugih denarnih pravic.
Stečajni postopek v Sloveniji ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-H). Zaposleni imajo znotraj tega postopka posebno vlogo kot prednostni upniki.
Stečaj in pravice delavcev
Delavci imajo v stečajnih postopkih številne pravice, ki jih ščitijo različni zakoni, predvsem Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in ZFPPIPP. Te pravice vključujejo:
1. Pravica do izplačila neizplačanih plač
Če delodajalec vsaj dva meseca zaporedoma ne izplača plače, ima delavec v skladu s 111. členom ZDR-1 pravico do izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pred tem je priporočljivo, da delavec delodajalca pisno opomni in o tem obvesti tudi Inšpektorat za delo.
V primeru, da se nad podjetjem prične stečajni postopek, morajo delavci svojo terjatev prijaviti. Rok za prijavo je običajno tri mesece od objave sklepa o začetku stečaja v AJPES-u. V kolikor tega ne storijo pravočasno, izgubijo pravico do poplačila.
2. Jamstveni in preživninski sklad RS
Zaradi pogostih primerov, ko v stečajni masi ni dovolj sredstev za poplačilo vseh upnikov, država zagotavlja Jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije. Ta omogoča izplačilo določenih terjatev delavcev, kot so:
- neizplačane plače,
- odpravnine,
- nadomestila za neizrabljen dopust.
Pogoj za uveljavitev pravic iz sklada je, da je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja podjetja. Zahtevek mora biti vložen najpozneje v 90 dneh po prenehanju delovnega razmerja.
3. Pravica do odpravnine
Tudi v primeru stečaja podjetja imajo zaposleni pravico do odpravnine, če je njihovo delovno razmerje trajalo več kot dve leti. Višina odpravnine je odvisna od dolžine zaposlitve in povprečne mesečne plače zaposlenega. Če odpravnina ni izplačana, lahko delavec pravico uveljavlja preko jamstvenega sklada ali v okviru stečajnega postopka.
4. Pravica do prijave kot upnik
Delavec, ki mu delodajalec dolguje plačo, regrese, nadomestila ali odpravnine, mora v stečajnem postopku prijaviti svojo terjatev. Njegova terjatev ima prednostni status, kar pomeni, da ima večje možnosti za delno ali celotno poplačilo iz stečajne mase.
5. Možnost odškodninske tožbe
V določenih primerih lahko delavci vložijo tudi odškodninsko tožbo proti odgovornim osebam v podjetju, če obstaja sum, da je do stečaja prišlo zaradi malomarnosti, nezakonitega poslovanja ali celo goljufije. Primeri iz sodne prakse (npr. VDSS Pdp 629/2019) kažejo, da je takšna pot mogoča, če so izpolnjeni zakonski pogoji.
Pravice delavcev v stečaju niso samoumevne, a so zaščitene
Ko pride do stečaja podjetja, so pravice delavcev sicer zakonsko zaščitene, vendar pa je njihovo uveljavljanje odvisno od pravočasnega ukrepanja. Delavci imajo pravico do izredne odpovedi, prijave terjatev, izplačil iz jamstvenega sklada ter celo odpravnin in odškodnin.
Ključ do uspešnega uveljavljanja pravic v stečajnem postopku je zavedanje svojih možnosti, poznavanje zakonodaje ter pravočasno ukrepanje. V primeru dvoma je priporočljivo poiskati nasvet pravnega strokovnjaka, saj je vsak primer lahko specifičen.