Žal se podjetja tu in tam znajdejo v finančnih težavah. Te finančne težave lahko vodijo bodisi v postopek prisilne poravnave bodisi v stečajni postopek. Medtem ko se v ospredje pogosto postavljajo pravice upnikov in zaposlenih, je pomembno razumeti tudi, katere pravice ima delodajalec, ki se znajde v enem izmed teh postopkov.

Kaj pomeni prisilna poravnava?

Prisilna poravnava je eden izmed insolvenčnih postopkov, ki omogoča dolžniku, da se izogne stečaju z načrtovano finančno reorganizacijo. Namen tega postopka je prestrukturirati dolgove, povečati likvidnost in omogočiti nadaljnje poslovanje podjetja. Dolžnik s tem pridobi priložnost, da z dogovorom z upniki in sodiščem izboljša svojo solventnost brez likvidacije premoženja.

Kaj pomeni stečajni postopek?

Stečajni postopek je pravni postopek, v katerem se ugotavlja, da dolžnik ni več sposoben poravnavati svojih obveznosti. V tem postopku se imenuje stečajni upravitelj, ki vodi postopek unovčenja dolžnikovega premoženja in razdelitve izkupička med upnike. Ko se stečaj zaključi, podjetje praviloma preneha obstajati.

Pravice delodajalca v prisilni poravnavi

Kadar se podjetje znajde v težavah, ima delodajalec možnost, da še pred začetkom stečaja predlaga prisilno poravnavo, če meni, da lahko podjetje s prestrukturiranjem dolgoročno preživi. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-H) določa pogoje in postopke za začetek in vodenje prisilne poravnave.

1. Pravica do začetka postopka

Delodajalec (dolžnik) ima pravico, da sam vodi postopek prisilne poravnave in pripravi načrt prestrukturiranja, ki ga predstavi upnikom in sodišču. Ta načrt mora biti realističen in mora predlagati konkretne ukrepe, kot so odlog plačila, zmanjšanje glavnice, sprememba ročnosti ali drugi mehanizmi, ki omogočajo vračilo dolgov.

2. Ustavitev izvršb in sodnih postopkov

Z vložitvijo predloga za prisilno poravnavo se v skladu z ZFPPIPP začasno prekinejo vsi postopki izvršbe in drugi sodni postopki proti dolžniku. To podjetju zagotovi dragocen čas za pripravo in izvedbo načrta reorganizacije.

3. Pogajanja z upniki

Dolžnik ima pravico do pogajanj z upniki o pogojih poplačila. Če več kot 60 % upnikov (po višini terjatev) sprejme načrt prisilne poravnave, ga lahko sodišče potrdi. To pomeni, da je pomembna pravica delodajalca tudi prepričevanje upnikov o izvedljivosti načrta.

4. Ohranjanje poslovanja

Med prisilno poravnavo lahko podjetje nadaljuje z opravljanjem dejavnosti, kar je ključna razlika od stečaja. To omogoča ohranjanje delovnih mest in prihodkov, kar povečuje možnosti za dolgoročno uspešno sanacijo.

5. Poenostavljena prisilna poravnava

ZFPPIPP omogoča tudi poenostavljeno prisilno poravnavo, ki je namenjena predvsem manjšim podjetjem. Ta različica je hitrejša in cenejša, vendar so pravice dolžnika nekoliko bolj omejene zaradi večje kontrole.

Pravice delodajalca v stečajnem postopku

Če podjetje ne uspe izvesti prisilne poravnave ali če je insolventnost prehuda, sledi stečajni postopek. V tem primeru se vloga dolžnika bistveno spremeni. Njegove pravice so omejene, a ne povsem izgubljene.

1. Pravica do predloga za stečaj

Delodajalec lahko sam vložil predlog za začetek stečaja, če ugotovi, da dolgoročno ne more več poslovati. Ta korak mu omogoča urejeno likvidacijo podjetja in razdelitev premoženja med upnike.

2. Omejene pravice nad premoženjem

Z začetkom stečaja se upravljanje nad podjetjem prenese na stečajnega upravitelja. Dolžnik nima več pravice upravljati ali razpolagati s premoženjem podjetja brez soglasja upravitelja ali sodišča.

3. Pravica do sodelovanja v postopku

Delodajalec lahko še vedno sodeluje v stečajnem postopku – npr. poda izjave, pojasnila, odgovarja na vprašanja sodišča ali upravitelja ter sodeluje pri preverjanju in priznavanju terjatev.

4. Možnost izpodbijanja

Dolžnik ima tudi pravico do izpodbijanja neupravičenih ali nepravilnih terjatev, ki jih prijavijo upniki. S tem lahko poskuša zaščititi interese podjetja ali sorazmerno zmanjšati obveznosti.

5. Ureditev obveznosti

Stečajni postopek je priložnost, da se podjetje poslovno zaključi na urejen način, hkrati pa omogoča tudi identifikacijo morebitnih nepravilnosti v preteklosti, kar lahko vodi v odškodninske ali kazenske postopke proti odgovornim osebam.

Kdaj se izvede prisilna poravnava in ne stečajni postopek?

Izvedba prisilne poravnave je pogojena s tremi ključnimi elementi:

• Večina upnikov (vsaj 60 % po znesku) mora soglašati s predlogom.
• Načrt mora biti izvedljiv, kar pomeni, da morajo biti ukrepi realistični in podprti z argumenti.
• Sodišče mora potrditi prisilno poravnavo, ob upoštevanju interesov vseh upnikov in dolžnika.

Če katerikoli izmed teh pogojev ni izpolnjen, prisilna poravnava ni potrjena in lahko sledi stečajni postopek.

Prisilna poravnava ali stečaj – pravice delodajalca so omejene, a pomembne

Ko podjetje zaide v težave, delodajalec ni brez možnosti. Postopek prisilne poravnave mu omogoča priložnost za prestrukturiranje in preživetje, medtem ko stečajni postopek ponuja urejen izhod, če druge poti niso mogoče.

V obeh primerih pa velja: ključ do uspeha je poznavanje svojih pravic in obveznosti, pravočasno ukrepanje ter strokovna podpora. V vsakem primeru je priporočljivo, da delodajalec poišče pravno pomoč, saj so postopki kompleksni in zakonsko strogo določeni.