V poslovnem okolju ni redkost, da se podjetje znajde v finančnih težavah. Ko te postanejo neobvladljive, nastopi stanje, ki ga imenujemo insolventnost in lahko vodi v stečaj podjetja. V takih primerih postanejo posebej pomembna vprašanja, kot so: Kako mora ravnati lastnik podjetja? Katere so njegove zakonske dolžnosti? In – ali je lahko za dolgove podjetja tudi osebno odgovoren?
V Republiki Sloveniji so ti vidiki urejeni predvsem v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki mu velikokrat pogovorno rečemo tudi Zakon o insolventnosti ter Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1). Omenjena zakonodaja skupaj s sodno prakso, natančno določa dolžnosti poslovodstva in družbenikov, ter okoliščine, pod katerimi lahko pride do osebne odgovornosti družbenikov.
Kaj je insolventnost?
Po ZFPPIPP je insolventnost stanje, ko dolžnik postane trajneje nelikviden ali dolgoročno plačilno nesposoben. Trajnejša nelikvidnost pomeni, da dolžnik več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več pomembnih obveznosti. Dolgoročna plačilna nesposobnost pa pomeni, da premoženje podjetja ne zadošča za poravnavo vseh obveznosti.
Ko je podjetje insolventno, je poslovodstvo dolžno nemudoma ukrepati. Dolžnost ukrepanja se ne nanaša le na direktorje, temveč tudi na družbenike, zlasti kadar imajo ti vpliv na odločanje.
Dolžnosti poslovodstva in družbenikov po ZFPPIPP
ZFPPIPP nalaga poslovodstvu in družbenikom dolžnost izvajanja ukrepov finančnega prestrukturiranja, s katerimi bi se insolventnost odpravila. Ti ukrepi vključujejo:
- zmanjšanje ali odložitev zapadlosti dolgov,
- povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi ali denarnimi vložki,
- prodajo nepotrebnega premoženja,
- reorganizacijo poslovanja.
Ob tem mora poslovodstvo obveščati nadzorne organe (če obstajajo), družbeniki pa so dolžni ravnati v skladu z interesi družbe in predvsem upnikov.
Zelo pomembno je, da interesi upnikov po nastopu insolventnosti prevladajo nad interesi lastnikov. To pomeni, da družbenik, tudi če je edini lastnik podjetja, ne sme več delovati po načelu lastne koristi, temveč mora prioritetno zavarovati pravice upnikov. To izhaja tudi iz VSL sklepa Cst 139/2020, kjer je sodišče potrdilo, da mora dolžnik skupaj z družbeniki nemudoma in učinkovito ukrepati.
Stečaj podjetja: Kaj postopek pomeni za družbenike?
Če kljub ukrepom insolventnosti ni mogoče odpraviti, je treba pravočasno predlagati postopek zaradi insolventnosti – npr. prisilno poravnavo ali stečaj. V primeru stečaja podjetja, se premoženje podjetja unovči, dolgovi pa se poravnajo iz stečajne mase.
Za družbenike, predvsem tiste v družbah z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), velja načelo omejene odgovornosti. Vendar ZGD-1 dopušča izjeme, kadar je podan institut t. i. spregleda pravne osebnosti.
Kdaj so družbeniki lahko osebno odgovorni?
Po ZGD-1 lahko sodišče odloči, da so družbeniki osebno odgovorni za obveznosti družbe, če so zlorabili pravno osebo za osebne interese. To vključuje:
- zlorabo družbe za oškodovanje upnikov,
- ravnanje s premoženjem družbe kot s svojim lastnim,
- zmanjšanje premoženja družbe z vedenjem, da podjetje ne bo moglo poravnati obveznosti.
V takih primerih sodišče uporabi institut, ki ga imenujemo “spregled pravne osebnosti”, kar pomeni, da se pravna ločenost med družbo in družbenikom "spregleda", posledično pa družbenik odgovarja z vsem svojim premoženjem.
Primeri iz sodne prakse
Sodne odločbe, kot je VSL sklep III Ip 94/2014, kažejo, da razbremenitev družbenika osebne odgovornosti ni mogoča zgolj s sklicevanjem na neaktivnost ali nevednost. Družbenik se lahko razbremeni le, če uspe dokazati, da ni imel vpliva na poslovanje ali da je ravnal zakonito in vestno.
Na primer, če družbenik dokaže, da ni imel informacij o nezakonitih dejanjih poslovodstva ali da se je ob prvi priložnosti distanciral od škodljivih odločitev, mu lahko sodišče priznava razbremenitev. Prav tako lahko uporabi ugovor subsidiarne odgovornosti, po katerem se mora najprej poskusiti izterjati dolg od družbe, šele nato od družbenika (VSL sklep I Cp 915/2004).
Kako mora ravnati družbenik v praksi?
Družbeniki morajo po nastopu insolventnosti:
- Aktivno sodelovati s poslovodstvom pri ukrepih finančnega prestrukturiranja.
- Zagotavljati podatke za pripravo ustreznih ukrepov ali postopkov prisilne poravnave.
- Preprečevati neenakopravno obravnavo upnikov.
- Spremljati dogajanje in se ne smejo pasivno umakniti, ker to ne pomeni razbremenitve odgovornosti.
Če se ugotovi, da je družbenik sodeloval pri prikrivanju premoženja, izčrpavanju družbe ali oškodovanju upnikov, je tveganje za osebno odgovornost zelo visoko.
Zakon o insolventnosti in Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) jasno določata, da morajo tako poslovodstvo kot družbeniki ob nastopu insolventnosti ukrepati hitro, pregledno in v interesu upnikov. Če se družbenik ne ravna v skladu z zakonodajo, se lahko znajde v položaju osebne odgovornosti, ki mu je sicer sicer v gospodarskih družbah običajno prihranjena.
Najboljša zaščita za družbenike pred osebnimi posledicami je pravočasno ukrepanje, transparentno poslovanje in dosledno spoštovanje zakonskih obveznosti.