Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je skrajni ukrep, ki ga lahko zaposleni uporabi, kadar nadaljevanje delovnega razmerja zaradi ravnanja delodajalca ni več vzdržno. V slovenskem pravnem okviru, kot ga določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), je ta možnost na voljo tudi v primeru mobinga na delovnem mestu.

Kaj je izredna odpoved po ZDR-1?

Za potrebe tega članka moramo najprej razumeti, kaj je izredna odpoved pogodbe s strani zaposlenega. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pomeni, da lahko delavec takoj, brez odpovednega roka, prekine pogodbeno razmerje. Po 111. členu ZDR-1 lahko delavec to stori, če obstajajo okoliščine, zaradi katerih ni mogoče pričakovati, da bo do izteka odpovednega roka ostal v delovnem razmerju.

Med te okoliščine sodijo:

•             neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti s strani delodajalca (npr. neizplačilo plače),
•             ravnanja, ki ogrožajo zdravje, varnost ali dostojanstvo delavca, in
•             kršitve, povezane z nepoštenim ali nedopustnim vedenjem, med katere sodi tudi mobing.

ZDR-1 in zaščita pred mobingom

Zakon izrecno ščiti delavca pred trpinčenjem na delovnem mestu. Četrti odstavek 7. člena ZDR-1 določa, da je delodajalec dolžan preprečevati vsakršno nadlegovanje, trpinčenje ali drugo neprimerno vedenje, ki ogroža dostojanstvo posameznika pri delu.

Če delodajalec te obveznosti ne izpolni, in če ravnanja trajajo dovolj dolgo ter povzročajo škodljive posledice za zdravje in integriteto delavca, lahko to utemelji izredno odpoved.

Kaj šteje kot mobing?

Mobing, ki ga v slovenščini poznamo tudi pod izrazom “trpinčenje” je ponavljajoče in sistematično negativno ravnanje, usmerjeno proti posamezniku. Gre za:

•              žalitve in poniževanja, bodisi verbalne bodisi neverbalne narave,
•             socialno izključevanje (ignoriranje, preprečevanje sodelovanja),
•             podcenjevanje ali razvrednotenje dela,
•             omejevanje dostopa do informacij ali onemogočanje opravljanja dela,
•             grožnje, izsiljevanje ali namerni poskusi destabilizacije.

Skozi sodno prakso lahko vidimo, da za dokaz mobinga ni dovolj enkraten incident, temveč mora iti za vzorec vedenja, ki traja daljše obdobje in ima dokazljive posledice (npr. psihološki stres, zdravniška diagnoza, socialna izolacija).

Ali lahko zaposleni poda izredno odpoved zaradi mobinga?

Sodna praksa v Sloveniji potrjuje, da lahko zaposleni izredno odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi mobinga. To potrjuje npr. VDSS Sodba Pdp 335/2020, ki je razsodila v prid delavki, ki je bila žrtev trpinčenja, saj delodajalec ni zagotovil varnega in dostojanstvenega delovnega okolja.

Pomembno pa je, da delavec ustrezno utemelji in dokaže mobing, saj sodišča v svojih odločitvah, kot npr. VDSS Pdp 228/2014, strogo ločujejo med enkratnimi neprimernimi dejanji in sistematičnim trpinčenjem.

Koraki pred izredno odpovedjo

Preden delavec poda izredno odpoved zaradi mobinga, naj bo pozoren na naslednje:

• Zbiranje dokazov: Elektronska sporočila, pisma, sporočila prek internih komunikacijskih sistemov, pričanja sodelavcev, zdravstvena dokumentacija, pisne prijave znotraj podjetja.
• Prijava mobinga: Če je mogoče, naj zaposleni mobing najprej prijavi znotraj podjetja. S tem da delodajalcu možnost, da ukrepa in prepreči nadaljnje ravnanje. Če do tega ne pride, se poveča verjetnost, da bo izredna odpoved utemeljena.
• Spoštovanje rokov: ZDR-1 določa, da mora delavec podati izredno odpoved najkasneje v 30 dneh od dneva, ko je izvedel za kršitev oziroma v šestih mesecih od nastanka kršitve.
• Pisna oblika in obrazložitev: Odpoved mora biti v pisni obliki, vsebovati pa mora jasen opis ravnanj delodajalca, ki se štejejo za mobing, in obrazložitev, zakaj zaradi tega delavec ne more več nadaljevati z delom.
• Pravna pomoč: Posvet s sindikatom ali pravnikom je priporočljiv, saj bo strokovnjak znal svetovati glede sestave odpovedi, potrebnih dokazov in nadaljnjih korakov (npr. morebitna odškodninska tožba).

Druge možnosti v primeru mobinga

Izredna odpoved ni edina možnost. Zaposleni, ki je žrtev mobinga, lahko vloži tudi odškodninsko tožbo zoper delodajalca za nepremoženjsko škodo (npr. psihične posledice), ki mu je bila povzročena. Poda lahko zahtevo za sodno varstvo, kjer se ugotavlja, ali so bile kršene njegove pravice. Nenazadnje lahko zaposleni mobing prijavi tudi Inšpektoratu za delo ali se obrne na Zavod za varstvo pri delu.

Zakonita zaščita zaposlenih: ko mobing opravičuje takojšnjo prekinitev delovnega razmerja

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi mobinga je skrajni, a zakonit ukrep, ki je zaposlenemu na voljo, kadar delodajalec ne zagotovi varnega, spoštljivega in dostojanstvenega delovnega okolja. Vse bolj utrjena sodna praksa v Sloveniji potrjuje, da ima zaposleni pravico zaščititi svoje duševno in telesno zdravje. Ključno pa je, da svoje trditve podkrepi z ustreznimi dokazi in ravna premišljeno – ob pomoči pravnih strokovnjakov in ob spoštovanju zakonskih rokov.