Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP)

5733. Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP)

Razglašam Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 20. decembra 2010.

Št. 003-02-11/2010-16

Ljubljana, dne 28. decembra 2010

dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O PRAVILIH CESTNEGA PROMETA (ZPrCP)

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

S tem zakonom se določajo prometna pravila ravnanja v cestnem prometu ter pooblastila in sankcije, ki jih pri izvajanju tega zakona izrekajo pristojni organi.

2. člen

(predpisi Evropske skupnosti)

S tem zakonom se prenaša Direktiva Sveta 1991/671/EGS z dne 16. decembra 1991 o obvezni uporabi varnostnih pasov in sistemov za zadrževanje otrok v vozilih (UL L št. 373 z dne 31. 12. 1991, str. 26), zadnjič spremenjena z Direktivo 2003/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. aprila 2003 o spremembi Direktive Sveta 1991/671/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o obvezni uporabi varnostnih pasov v vozilih z manj kakor 3,5 tone (UL L št. 115 z dne 9. 5. 2003, str. 63).

3. člen

(pomen izrazov)

(1)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1.

»bočna razdalja« je razdalja med skrajno točko na levi ali na desni strani vozila in najbližjo točko drugega vozila, udeleženca cestnega prometa, ovire ali objekta;

2.

»cestni promet« je promet vozil, pešcev in drugih udeležencev cestnega prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet;

3.

»cestni turistični vlak« je vlečno vozilo, ki vleče največ tri priklopna vozila za prevoz oseb;

4.

»desno pravilo« ureja prednostna razmerja med dvema voziloma v prometu in velja, če se njune poti križajo, če sta na istem prednostnem nivoju, in če si pripeljeta bočno;

5.

»dnevna svetilka« je svetilka za dnevno vožnjo, ki pomeni naprej usmerjeno svetilko, katere namen je narediti vozilo bolj opazno pri vožnji podnevi;

6.

»dolgi žaromet« je žaromet z dolgim snopom svetlobe, ki se uporablja za osvetlitev cestišča daleč pred vozilom;

6.a

»dvosledno vozilo« je vozilo, katerega sled je širša od 50 cm;

6.b

»enosledno vozilo« je vozilo, katerega sled ni širša od 50 cm;

7.

»etilometer« je merilna naprava za ugotavljanje množine alkohola v izdihanem zraku;

8.

»gonjač, vodič ali jahač« je oseba, ki na cesti goni, vodi ali jaha žival ali goni čredo;

9.

»gospodarska vožnja« je vožnja za potrebe kmetijstva ali gradbeništva, ki se opravlja na kratkih razdaljah glede na naravo in posebne potrebe kmetijske ali gradbene dejavnosti. Gospodarska vožnja je tudi prevoz oseb v okviru turistične ponudbe, ki se opravlja s cestnim turističnim vlakom, kolesom-rikša, kočijo, ipd.;

10.

»indikator alkohola« je sredstvo za hitro ugotavljanje prisotnosti alkohola v izdihanem zraku;

11.

»intervencijsko vozilo« je motorno vozilo, ki je posebej označeno in je na izvrševanju določene naloge;

12.

»izhodiščni prometni pas« je prometni pas po katerem vozi voznik pred prehitevanjem;

13.

»kolo« je enosledno ali dvosledno vozilo, ki ga poganja voznik z lastno močjo ali kolo s pomožnim motorjem, ki je enosledno ali dvosledno vozilo s pedali, opremljeno s pomožnim električnim motorjem z največjo trajno nazivno močjo 0,25 kW, katerega moč se progresivno zmanjšuje in končno prekine, ko vozilo doseže hitrost 25 km/h ali prej, če kolesar preneha poganjati pedala;

14.

»kolo-rikša« je trisledno vozilo, ki ga poganja voznik z lastno močjo ali s pomočjo pomožnega motorja, s katerim lahko doseže hitrost največ 25 km/h, in ki glede na konstrukcijske lastnosti, ki jih določi proizvajalec, lahko prevaža eno ali več oseb;

15.

»kolona vozil« so tri vozila ali več, ki vozijo eno za drugim po istem prometnem pasu na takšni medsebojni razdalji vozila, da sta hitrost vožnje in ravnanje voznikov v medsebojni odvisnosti;

15.a

»lahka motorna vozila« so invalidski vozički in vozila na motorni pogon, pri katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, niso širša od 80 cm in so izvzeta s področja uporabe Uredbe (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov (UL L št. 60 z dne 2. 3. 2013, str. 52);

16.

»meglenka« je žaromet za meglo, ki se uporablja za izboljšano osvetlitev cestišča v megli, sneženju, dežju ali oblakih prahu;

17.

»mrtvi kot« je voznikovemu pogledu skrito področje okoli vozila, ki nastane zaradi konstrukcijskih lastnosti vozila ali drugih vzrokov;

18.

»neposredni udeleženec prometne nesreče« je voznik v nesreči udeleženega vozila, učitelj vožnje, ki je v času nesreče usposabljal kandidata za voznika motornega vozila, ki je vozil v nesreči udeleženo vozilo, spremljevalec, v nesreči udeleženi pešec in drug udeleženec prometne nesreče, ki je bil pred nesrečo samostojno udeležen v cestnem prometu;

19.

»nezanesljivo« je ravnanje udeleženca cestnega prometa, kadar zaradi neznanja, neizkušenosti, vpliva alkohola, prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi ali zaradi drugega vzroka ne obvladuje svojega ravnanja ali vozila v cestnem prometu in pride zaradi tega do kršitev prometnih pravil, pomena prometnih znakov ali znakov policista oziroma druge pooblaščene uradne osebe;

20.

»nezavarovan prehod ceste čez železniško progo« je prehod ceste čez železniško progo, označen samo s prometnim znakom, ki je brez zapornic, polzapornic ali svetlobnih prometnih znakov, ki napovedujejo prihod vlaka;

21.

»očitno pod vplivom alkohola« je udeleženec cestnega prometa takrat, kadar je zaradi vpliva alkohola njegovo ravnanje v prometu nezanesljivo;

22.

»odgovorna oseba« je odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost;

23.

»organizirana kolona vozil« je posebej označena skupina treh ali več vozil, vključno s spremljevalnimi vozili, ki vozijo po istem prometnem pasu z določeno hitrostjo na predpisani razdalji;

24.

»parkiranje« je prekinitev vožnje iz katerega koli vzroka, razen ustavitve vozila ali prekinitve vožnje zaradi tega, da se je vozilo izognilo prometni nesreči ali ker je voznik ravnal v skladu s prometnimi pravili;

25.

»pešec oziroma peška (v nadaljnjem besedilu: pešec)« je oseba, udeležena v cestnem prometu, ki hodi po cesti, pri tem pa lahko vleče ali potiska vozilo, ali se premika z invalidskim vozičkom s hitrostjo pešca ali tak voziček potiska, in oseba, ki uporablja za gibanje drugo prevozno sredstvo, ki po tem zakonu ni vozilo;

26.

»pešpot« je s predpisano prometno signalizacijo označena javna pot, namenjena pešcem;

27.

»poklicni voznik oziroma poklicna voznica (v nadaljnjem besedilu: poklicni voznik)« je voznik, ki ima opravljene temeljne kvalifikacije in se redno usposablja skladno z zakonom, ki ureja prevoze v cestnem prometu. Voznik lahko status poklicnega voznika dokazuje s spričevalom o pridobljenih temeljnih kvalifikacijah ali s spričevalom o rednem usposabljanju ali z označbo kode Skupnosti »95« na izkaznici o vozniških kvalifikacijah ali na vozniškem dovoljenju;

28.

»ponoči« je čas od sončnega zahoda do sončnega vzhoda;

29.

»pooblaščena uradna oseba« je oseba, ki izvaja nadzor nad izvrševanjem posameznih predpisov, ki urejajo voznike, vozila, opremo, prevoz tovora, javne ceste, in drugih predpisov (npr. policisti, vojaški policisti, občinski redarji, cestninski nadzorniki, inšpektorji, pooblaščene uradne osebe finančne uprave idr.);

30.

»posebna prevozna sredstva« so invalidski vozički, prevozna sredstva ter pripomočki in naprave, ki jih uporabnik poganja z lastno močjo in omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca, kot so: skiro, kotalke, rolke, rolerji, otroško kolo s pomožnimi kolesi, monokolo in po namenu uporabe podobna prevozna sredstva, ki niso vozila po zakonu, ki ureja motorna vozila;

31.

»pot ustavljanja« je pot, ki jo sestavljata reakcijska in zavorna pot;

32.

»pravilo srečanja« ureja prednostna razmerja med dvema voziloma v prometu in velja, če se njune poti križajo, če sta na istem prednostnem nivoju, in če si pripeljeta iz nasprotnih smeri;

33.

»prehitevanje« je vožnja mimo drugega udeleženca cestnega prometa, ki se premika v isti smeri po prometnem pasu ali delu smernega vozišča, ki je namenjen prometu. Hitrejša vožnja ene kolone vozil od druge na cesti, ki ima najmanj dva prometna pasova za vožnjo v isto smer, ni prehitevanje;

34.

»prekoračena hitrost« je presežena hitrost, določena s prometnim pravilom ali prometno signalizacijo. Prekoračena hitrost je lahko trenutna ali povprečna hitrost na določenem odseku, izmerjena ali ugotovljena z ustreznimi tehničnimi sredstvi ali napravami;

35.

»prometni tok« je več vozil (prometni tok vozil) ali pešcev (prometni tok pešcev), ki se po cesti gibljejo v isto smer;

36.

»reakcijska pot« je pot, ki jo vozilo prevozi od trenutka, ko voznik zazna oviro pred vozilom, do trenutka, ko prične zavirati ali kako drugače ustrezno ukrepa;

37.

»samodejna naprava ali sredstvo za nadzor prometa« je naprava ali sredstvo za nadzor prometa, ki omogoča slikovno dokumentiranje prekrška brez ustavljanja voznika motornega voznika;

38.

»skupina otrok« je skupina najmanj petih predšolskih otrok ali otrok, ki obiskujejo osnovno šolo, in ki predstavljajo večino potnikov v motornem vozilu. Skupina petih ali več otrok družine in sorodnikov v ravni črti in v stranski črti do vštetega tretjega kolena in skupina petih ali več otrok, ki se prevaža v javnem linijskem prevozu potnikov, se ne šteje za skupino otrok;

38.a

»smerno vozišče« je vozišče ali njegov vzdolžni del, ki je namenjen vožnji vozil v eni smeri in ima lahko enega, dva ali več prometnih pasov in posebne pasove;

39.

»smerno vozišče brez označenih prometnih pasov« je vozišče ali njegov vzdolžni del, ki je namenjen vožnji vozil v eni smeri in kjer vodi v eno smer samo en prometni pas;

40.

»smerno vozišče z označenimi prometnimi pasovi« je vozišče ali njegov vzdolžni del, ki je namenjen vožnji vozil v eni smeri in kjer vodita v eno smer dva ali več prometnih pasov;

41.

»srečanje« je vožnja mimo drugega udeleženca cestnega prometa, ki prihaja iz nasprotne smeri;

42.

»točka možnega trčenja« je točka, kjer se poti udeležencev cestnega prometa, predvsem na križiščih, sekajo in na teh mestih lahko tudi dejansko pride do trčenja;

43.

»udeleženec cestnega prometa oziroma udeleženka cestnega prometa (v nadaljnjem besedilu: udeleženec cestnega prometa)« je oseba, ki je na kakršen koli način udeležena v cestnem prometu;

44.

»udeleženec prometne nesreče« je vsak udeleženec cestnega prometa, ki je s svojim ravnanjem pripomogel k nastanku prometne nesreče, in vsakdo, ki je v prometni nesreči utrpel materialno škodo ali je bil telesno poškodovan ali je zaradi posledic nesreče umrl;

45.

»uradna oseba« je oseba, ki je z zakonom pooblaščena za opravljanje določenih nalog (npr. policisti, vojaški policisti, občinski redarji, inšpektorji, preiskovalni sodniki, državni tožilci idr.);

46.

»ustavitev« je vsaka prekinitev vožnje za toliko časa, kot je potrebno, da vstopijo ali izstopijo potniki ali da se naloži oziroma razloži tovor ali odpravi okvara na vozilu;

47.

»ustavljanje« je prehod vozila iz gibanja v mirujoče stanje;

48.

»utripalke« so smerne svetilke, ki pomenijo hkratno delovanje smernih svetilk na desni ali na levi strani motornega vozila;

49.

»varnostne utripalke« pomenijo hkratno delovanje vseh utripalk (smernih svetilk) na vozilu, ki opozarjajo, da vozilo trenutno pomeni posebno nevarnost za druge udeležence cestnega prometa;

50.

»vlak« je katero koli železniško tirno vozilo, ki je konstruirano in namenjeno za vožnjo po železniški progi;

51.

»vojaško vozilo« je motorno oziroma priklopno vozilo, označeno s predpisanimi oznakami slovenske ali tuje vojske;

52.

»vožnja« pomeni upravljanje kolesa, vprežnega vozila ali kakršnega koli motornega vozila;

53.

»vožnja mimo« je vožnja mimo drugega udeleženca cestnega prometa, ki se ne premika, objekta ali ovire na vozišču;

54.

»vprežno vozilo« je vozilo, ki ga vleče vprežna žival;

55.

»zadnja meglenka« je zadnja svetilka za meglo, ki se uporablja za to, da se vozilo v gosti megli z zadnje strani prej opazi;

56.

»zapuščeno vozilo« je motorno ali priklopno vozilo, parkirano na javni cesti ali na nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet ali na drugi javni površini, ki ni namenjena prometu vozil in nima registrskih tablic ali ni registrirano več kot 30 dni in ni nerabno ali zavrženo motorno vozilo, ki mu je življenjska doba iztekla zaradi poškodb, starosti ali drugih razlogov in je zaradi tega postalo odpadek po merilih iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki;

57.

»zasenčeni žaromet« je žaromet s kratkim svetlobnim pramenom, ki se uporablja za osvetlitev cestišča pred vozilom brez povzročanja neprijetne zaslepitve ali neugodja nasproti prihajajočih voznikov in drugih udeležencev cestnega prometa;

58.

»zavorna pot« je pot, ki jo vozilo prevozi od začetka zaviranja do popolne ustavitve;

59.

»zimske razmere« so na cesti ali njenem delu takrat, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali ko je vozišče zasneženo, zaledenelo (ledna deska) ali poledenelo (poledica);

60.

»zmanjšana vidljivost« pomeni, da je vidna razdalja zaradi megle, dima, dežja, sneženja ali drugih podobnih okoliščin krajša od poti ustavljanja pri gibanju z najvišjo dovoljeno hitrostjo.

(2)

Drugi izrazi o vozilih, voznikih, učiteljih vožnje, spremljevalcih, otrocih, mladoletnikih, cestah, delih ali vrstah cest imajo v tem zakonu enak pomen, kot ga določajo predpisi o motornih vozilih, voznikih, postopku o prekršku, javnih cestah, ter prevozih v cestnem prometu in meroslovju.

II. NAČELA CESTNEGA PROMETA

4. člen

(skrb za varen, umirjen in nemoten potek cestnega prometa)

(1)

Udeleženec cestnega prometa mora ravnati tako, da poteka promet nemoteno, umirjeno in varno.

(2)

Udeleženec cestnega prometa mora ravnati tako, da ne ovira ali ogroža drugih udeležencev cestnega prometa ali jim ne povzroča škode.

(3)

Udeleženec cestnega prometa sme pričakovati, da bodo vsi udeleženci cestnega prometa in tisti, ki so dolžni skrbeti za ceste in prometno ureditev na cestah, ravnali v skladu s predpisi o pravilih cestnega prometa, voznikih, motornih vozilih ter s predpisi o cestah.

(4)

Kadar so udeleženci cestnega prometa otroci, starejši ljudje, slepi, invalidi in druge osebe, ki niso v celoti sposobne za samostojno udeležbo v cestnem prometu, so drugi udeleženci dolžni nanje posebno paziti in jim pomagati.

5. člen

(varstvo okolja)

(1)

Z uporabo vozila se ne sme povzročati čezmernega hrupa oziroma ropota ali kako drugače onesnažiti okolja.

(2)

Iz vozila je prepovedano odmetavati kakršnekoli stvari (cigaretni ogorki, papir, plastenke itd.).

(3)

Ko voznik na cesti vozilo ustavi za več kot tri minute ali ga parkira, mora takoj ugasniti motor. Ta določba se ne uporablja za vozila, pri katerih motor poganja naprave za opravljanje določenih del (vozilo za zbiranje in odvoz odpadkov, vozilo za čiščenje kanalov, avtomobilsko dvigalo ipd.).

(4)

Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek udeleženec cestnega prometa, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

III. ODGOVORNOST ZA VAREN IN NEMOTEN PROMET

6. člen

(odgovornost in pristojnosti lokalnih samoupravnih skupnosti)

(1)

Za varen in nemoten promet na občinskih cestah so odgovorne občine.

(2)

Občine določijo:

1.

pogoje in način odstranitve in hrambe vozil, nepravilno parkiranih in zapuščenih v smislu 19. člena tega zakona;

2.

pogoje in način uporabe naprave, s katero se začasno prepreči odpeljati vozilo (lisice), ki je parkirano na cesti v naselju v nasprotju s tem zakonom ali s prometno ureditvijo.

(3)

Občine določijo višino stroškov, potrebnih za odstranitev in hrambo nepravilno parkiranega ali zapuščenega vozila iz 1. točke drugega odstavka tega člena in za priklenitev nepravilno parkiranega vozila iz 2. točke drugega odstavka tega člena.

7. člen

(odgovornost staršev, skrbnikov oziroma rejnikov)

(1)

Starši, skrbniki ter rejniki so dolžni skrbeti ali izvajati nadzorstvo nad otrokom ali mladoletnikom, ko je ta udeležen v cestnem prometu.

(2)

Opustitev dolžne skrbi ali nadzorstva iz prejšnjega odstavka nastopi zlasti tedaj, ko starši, skrbniki oziroma rejniki omogočijo, dovolijo ali dopustijo, da otrok ali mladoletnik ravna v nasprotju s predpisi tega zakona.

(3)

Z globo 160 eurov se kaznujejo za prekršek starši, skrbniki oziroma rejniki, katerih otrok ali mladoletnik stori prekršek po tem zakonu, pa je prekršek posledica opustitve dolžne skrbi ali nadzorstva nad njim.

(4)

V primeru opustitve dolžne skrbi ali nadzorstva nad otrokom ali mladoletnikom so osebe iz prvega odstavka tega člena dolžne plačati stroške iz 18., 19. in 36. člena tega zakona.

8. člen

(odgovornost lastnika vozila)

(1)

Če je prekršek zoper varnost cestnega prometa storjen z vozilom, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, se kaznuje za prekršek lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil.

(2)

Če je lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, s katerim je storjen prekršek iz prejšnjega odstavka, pravna oseba, državni organ ali samoupravna lokalna skupnost, se kaznuje za prekršek njihova odgovorna oseba.

(3)

Lastnik, imetnik pravice uporabe vozila oziroma voznik, kateremu je bilo tako vozilo zaupano za vožnjo, ne sme omogočiti, dopustiti ali dovoliti vožnjo vozila osebi, ki kaže znake nezanesljivega ravnanja ali osebi, ki ne sme voziti tega vozila.

9. člen

(odgovornost delodajalcev)

Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ter organi in organizacije morajo zagotoviti, da vozniki vozil, s katerimi opravljajo javni prevoz potnikov ali blaga oziroma prevoz oseb ali blaga za lastne potrebe, izpolnjujejo vse predpisane pogoje.

10. člen

(odgovornost ob sumu povzročitve prometne nesreče)

(1)

Kdor proda rezervne dele oziroma naprave za vozilo ali sprejme poškodovano vozilo v popravilo ali opravi prevoz oziroma vleko poškodovanega vozila, pa ve, da obstaja možnost, da je bilo vozilo, za katerega se kupuje rezervne dele oziroma naprave ali je dano v popravilo ali je odvlečeno oziroma odpeljano, udeleženo v prometni nesreči, v kateri je bil kdo poškodovan ali je umrl, povzročitelj oziroma povzročiteljica nesreče pa je s kraja odpeljal, ne da bi pomagal poškodovanim oziroma dal svoje osebne podatke, ker je bilo to objavljeno v sredstvih javnega obveščanja, ali je bil o tem obveščen kako drugače, mora to sporočiti najbližji policijski postaji ali policistu.

(2)

Z globo 1.200 eurov se kaznuje za prekršek oseba, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.

(3)

Z globo 2.400 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.

IV. POOBLASTILA ZA NADZOR NAD IZVAJANJEM DOLOČB TEGA ZAKONA IN DRUGA POSEBNA DOLOČILA

11. člen

(pooblastila ministrov)

(1)

Minister, pristojen za promet:

-

predpiše način namestitve, pritrditve in zavarovanja tovora na vozilu;

-

predpiše pogoje za izdajo parkirne karte, obliko parkirne karte, njeno veljavnost, način označevanja vozila, postopek in stroške za njeno izdajo;

-

lahko z odredbo prepove ali omeji promet vseh ali posameznih vrst udeležencev cestnega prometa ali vozil, če je treba zagotoviti nemoten potek cestnega prometa;

-

v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve določi vozila s prednostjo in vozila za spremstvo, na katerih je dovoljeno namestiti in uporabljati naprave za dajanje posebnih svetlobnih in zvočnih znakov, vrste posebnih svetlobnih in zvočnih znakov ter pogoje in način njihove uporabe;

-

predpiše obliko posebnega obrazca za izdajo potrdila o poklicnih vozniških izkušnjah;

-

podrobneje predpiše pogoje za način izvedbe eksperimenta in vsebino elaborata eksperimentalne prometne ureditve;

-

potrjuje elaborate eksperimentalne prometne ureditve.

(2)

Minister, pristojen za notranje zadeve:

-

predpiše znake, ki jih dajejo policisti in druge pooblaščene uradne osebe pri urejanju in nadziranju cestnega prometa;

-

lahko z odredbo prepove ali omeji promet vseh ali posameznih vrst udeležencev cestnega prometa ali vozil, če je treba zagotoviti varnost prometa ali če to zahtevajo razlogi vzdrževanja javnega reda.

(3)

Minister, pristojen za zdravje:

-

izda natančnejši predpis o zdravstvenih razlogih, zaradi katerih osebam ni treba uporabljati varnostnih pasov ter o obliki in vsebini zdravniškega potrdila;

-

določi listo prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, in njihovih presnovkov;

-

pooblasti laboratorije za opravljanje analize krvi, urina, drugih telesnih tekočin in tkiva ter predpiše način in postopek ustreznih pregledov in analiz;

-

v soglasju z ministrom, pristojnim za promet, predpiše postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu.

(4)

Minister, pristojen za obrambo, v soglasju z ministrom, pristojnim za promet, podrobneje predpiše izjeme glede prometa vojaške kolone vozil.

(5)

Minister, pristojen za šolstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za promet, predpiše druge, za varnost pomembne okoliščine pri prevozu otrok, število spremljevalcev glede na število otrok v vozilu in njihove naloge pri spremljanju skupine otrok in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati, ter obrazec potrdila o izpolnjevanju pogojev za prevoz skupine otrok.

(6)

Minister, pristojen za okolje, lahko v soglasju z ministrom, pristojnim za promet, z odredbo omeji ali prepove promet vseh ali posameznih udeležencev cestnega prometa ali vozil na območjih, ki so zaradi varstva okolja varovana s posebnimi predpisi.

12. člen

(pooblastilo za izvajanje ukrepov po tem zakonu)

Pooblaščene uradne osebe, ki izvajajo nadzor nad izvrševanjem predpisov, ki urejajo pravila cestnega prometa, voznike, ceste, vozila, tovor v in na vozilih, voznike in druge udeležence cestnega prometa, ter izvajajo pooblastila, določena z mednarodnimi pogodbami, pri nadzoru predpisov, za katere so pooblaščeni, uporabljajo ukrepe, določene s tem zakonom ali drugimi predpisi, ki se nanašajo na varnost cestnega prometa.

13. člen

(policijska pooblastila)

(1)

Nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona izvaja policija.

(2)

Policisti nadzirajo in urejajo promet na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za cestni promet, nadzirajo stanje in prevoznost teh cest, vozila, tovor v in na vozilih, voznike in druge udeležence cestnega prometa, ter izvajajo pooblastila določena z mednarodnimi pogodbami, s tem zakonom ali drugimi predpisi, ki se nanašajo na varnost cestnega prometa.

14. člen

(pooblastila vojaške policije)

(1)

Vojaška policija je pristojna za nadzor in urejanje prometa vojaških vozil na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za cestni promet, nadzor vozil, tovora v in na vozilih, voznikov in drugih vojaških udeležencev v cestnem prometu, če je prekršek storjen z vojaškim vozilom ali ga je storil pripadnik Slovenske vojske med dejanskim opravljanjem vojaške službe.

(2)

Pooblastila, ki jih imajo policisti po tem zakonu, imajo v primerih iz prvega odstavka tega člena tudi vojaški policisti.

(3)

Če je v prometni nesreči poleg vojaškega vozila ali pripadnika Slovenske vojske med dejanskim opravljanjem vojaške službe udeleženo tudi drugo vozilo, ki ni vojaško vozilo ali udeleženec prometne nesreče, ki ni pripadnik Slovenske vojske, je za obravnavo prometne nesreče pristojna Policija.

15. člen

(pooblastila občinskega redarstva)

(1)

Občinski redarji na cestah v naselju (vključno z nekategoriziranimi cestami, ki se uporabljajo za javni cestni promet), na občinskih cestah zunaj naselja in nekategoriziranih cestah zunaj naselja, ki se uporabljajo za javni cestni promet, izvajajo nadzor nad določbami tega zakona:

-

5. člena (varstvo okolja),

-

7. člena (odgovornost staršev, skrbnikov oziroma rejnikov),

-

prvega in drugega odstavka 16. člena (listine, ki jih morajo imeti pri sebi udeleženci cestnega prometa, razen listine o tovoru in pri opravljanju prevoza skupine otrok, potrdila o poklicnih vozniških izkušnjah),

-

17. člena (izločitev vozila iz prometa),

-

18. člena (čas trajanja izločitve iz prometa),

-

19. člena (odstranitev nepravilno parkiranega in zapuščenega vozila),

-

27. člena (dolžnost upoštevanja pravil),

-

31. člena (območje umirjenega prometa),

-

31.a člena (območje skupnega prometnega prostora),

-

32. člena (območje za pešce),

-

33. člena (varnostni pas),

-

34. člena (zaščitna čelada),

-

35. člena (prepoved uporabe naprav ali opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanje vozila),

-

37. člena (vožnja z vozilom po cesti),

-

41. člena (vožnja z vozilom na prehodu za pešce),

-

46. člena (najvišje dovoljene hitrosti),

-

47. člena (najvišje dovoljene hitrosti posameznih vrst vozil),

-

57. člena (približevanje križišču in razvrščanje pred križiščem),

-

61. člena (odpiranje vrat vozila),

-

62. člena (zapustitev vozila),

-

63. člena (označitev ustavljenih vozil),

-

65. člena (ustavitev in parkiranje),

-

67. člena (parkiranje na parkirnem mestu označenem za invalide),

-

68. člena (območja kratkotrajnega parkiranja),

-

69. člena (izjeme parkiranja na prostoru, kjer to ni dovoljeno),

-

77. člena (pogoji za nalaganje in razlaganje tovora na cesti),

-

78. člena (pogoji za opravljanje gospodarske vožnje),

-

83. člena (udeležba pešcev v cestnem prometu),

-

84. člena (označitev pešcev),

-

petega in šestega odstavka 87. člena (varstva otrok),

-

88. člena, razen nad določbo sedmega in devetega odstavka tega člena (prevoz oseb),

-

92. člena (jahač, gonič in vodič živali v prometu ter pogoji za udeležbo živali v cestnem prometu),

-

93. člena (pogoji za udeležbo koles v cestnem prometu),

-

94. člena (vožnja voznikov koles z licenco),

-

95. člena (pogoji za udeležbo mopedov, motornih koles, trikoles, lahkih štirikoles in štirikoles v cestnem prometu),

-

97. člena (pogoji za uporabo posebnih prevoznih sredstev v cestnem prometu),

-

97.a člena (pogoji za udeležbo lahkih motornih vozil v cestnem prometu),

-

98. člena (prometna signalizacija),

-

99. člena (svetlobni prometni znaki),

-

100. člena (prepoved vožnje na križišče pri zeleni luči na semaforju).

(2)

Občinski redarji izvajajo nadzor nad 46. in 47. členom tega zakona izključno s samodejnimi napravami in sredstvi za nadzor prometa, s katerimi se prekrški slikovno dokumentirajo, pri tem pa nimajo pravice ustaviti voznika.

(3)

Občinski redarji na cestah v naselju, na občinskih cestah zunaj naselja in nekategoriziranih cestah zunaj naselja, ki se uporabljajo za javni cestni promet, urejajo promet, izvajajo ukrepe, določene s tem in drugimi zakoni, ter ukrepe, določene z občinskimi predpisi, ki urejajo promet v skladu s tem zakonom.

15.a člen

(pooblastila cestninskega nadzora)

Cestninski nadzorniki na cestninskih cestah izvajajo nadzor nad določbami tega zakona:

-

prvega, drugega (razen potrdila o poklicnih vozniških izkušnjah pri opravljanju prevoza skupine otrok) in tretjega (samo pregled tovora) odstavka 16. člena,

-

5., 6. in 7. točke prvega odstavka 17. člena,

-

18. člena,

-

prvega, drugega, četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka 27. člena,

-

28. člena,

-

28.a člena,

-

prvega, tretjega, četrtega in petega odstavka 29. člena,

-

osmega, enajstega, šestnajstega, sedemnajstega, osemnajstega, devetnajstega, dvajsetega, enaindvajsetega in dvaindvajsetega odstavka 30. člena,

-

98. člena,

-

šestega odstavka 99. člena,

-

1. in 2. točke tretjega odstavka 101. člena.

16. člen

(listine, ki jih morajo imeti pri sebi udeleženci cestnega prometa in obveznosti udeležencev pri kontroli voznikov, vozil, opreme, naprav in tovora)

(1)

Voznik je dolžan imeti pri sebi listino, s katero dokaže, da sme voziti vozilo v cestnem prometu, veljavno prometno dovoljenje, listine o tovoru, dovoljenje za vožnjo v času prepovedi prometa, pri opravljanju prevoza skupine otrok pa tudi potrdilo o poklicnih vozniških izkušnjah.

(2)

Voznik mora pooblaščeni uradni osebi na njeno zahtevo izročiti na vpogled listine, navedene v prejšnjem odstavku tega člena.

(3)

Voznik mora na zahtevo pooblaščene uradne osebe omogočiti pregled vozila, opreme, naprav, tovora in pri njem sodelovati.

(4)

Če vozilo ali voznik ne izpolnjujeta predpisanih pogojev za udeležbo v cestnem prometu, mora voznik na podlagi odredbe pooblaščene uradne osebe poskrbeti za takojšnjo odstranitev vozila.

(5)

Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena.

(6)

Z globo 160 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo drugega ali tretjega odstavka tega člena.

17. člen

(izločitev vozila iz prometa)

(1)

Pooblaščena uradna oseba prepove nadaljnjo vožnjo in izloči iz prometa motorno ali priklopno vozilo:

1.

ki v zimskih razmerah nima predpisane zimske opreme ali če je na njem sneg, led, voda ali druge snovi, ki bi lahko vplivale na vozne lastnosti vozila ali ki bi se lahko raztresale ali razlivale z njega ali če stekla vozila ali vzvratna ogledala niso čista;

2.

na katerem je tovor naložen ali pritrjen v nasprotju z določili tega zakona;

3.

ki ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede varstva okolja;

4.

ki mu v skladu z veljavnimi predpisi ni dovoljen vstop v državo;

5.

če je motornemu ali priklopnemu vozilu vožnja prepovedana v skladu z odredbo, ki ureja omejitev prometa na cestah v Republiki Sloveniji;

6.

če je motornemu vozilu prepovedana vožnja zaradi vremenskih razmer (28.a člen tega zakona);

7.

če je motornemu ali priklopnemu vozilu pozimi ali v zimskih razmerah prepovedana vožnja po določbah 29. člena tega zakona.

(2)

Pooblaščena uradna oseba lahko prepove nadaljnjo vožnjo in izloči iz prometa tudi motorna ali priklopna vozila, ki ne izpolnjujejo drugih predpisanih pogojev za vožnjo v cestnem prometu, če bi to lahko vplivalo na varnost prometa.

(3)

Pooblaščena uradna oseba prepove nadaljnjo vožnjo motornega vozila, če voznik ali potnik ne uporablja ali ne uporablja na predpisan način varnostnega pasu, dokler ga ne uporabi, ali če otrok, ki se vozi v vozilu, ni zavarovan, kot je to določeno v določbah tega zakona, ki določajo prevoz oseb. Nadaljnjo vožnjo pooblaščena uradna oseba prepove tudi, če voznik ali potnik na kolesu, mopedu, motornem kolesu, trikolesu, lahkem štirikolesu ali štirikolesu ne uporablja predpisane zaščitne čelade, kot je to določeno s tem zakonom oziroma je ne uporablja tako, kot je to predvidel proizvajalec, dokler je ne uporabi na način, ki ga je predvideval proizvajalec.

(4)

Pooblaščena uradna oseba, ki izloči iz prometa vozilo iz prvega ali drugega odstavka tega člena, lahko odvzame registrske oziroma preizkusne tablice, skladno z določbami zakona, ki ureja motorna vozila.

(5)

Če v primeru iz prejšnjega odstavka voznik ne odstrani registrskih ali preizkusnih tablic z vozila, se jih odstrani z neposredno fizično prisilitvijo na voznikove stroške, skladno z določbami zakona, ki ureja motorna vozila.

(6)

Pooblaščena uradna oseba začasno izloči iz prometa tudi motorna vozila ali skupino vozil, za katerimi je zaradi počasne vožnje nastala kolona vozil.

18. člen

(čas trajanja izločitve vozila iz prometa)

(1)

Izločitev vozila traja toliko časa, dokler se ne odpravijo razlogi, zaradi katerih je bila odrejena, ali se pridobi ustrezno dovoljenje.

(2)

Lastnik vozila mora odstraniti izločeno vozilo s ceste v roku 24 ur. Če tega ne stori, odstrani vozilo na njegove stroške izvajalec rednega vzdrževanja cest, skladno z določbami zakona, ki ureja ceste.

(3)

Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik ali lastnik vozila, ki ravna v nasprotju z določbo drugega odstavka tega člena.

(4)

Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbo drugega odstavka tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 40 eurov. Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju z določbo drugega odstavka tega člena.

19. člen

(odstranitev nepravilno parkiranega in zapuščenega vozila)

(1)

Pooblaščena uradna oseba odredi odstranitev oziroma odvoz vozila, ki je parkirano v nasprotju s tem zakonom (nepravilno parkirano vozilo), če onemogoča drugemu udeležencu cestnega prometa varno nadaljevanje poti tako, da je pri izogibanju temu vozilu on ali kdo drug ogrožen ali bi glede na okoliščine lahko bil ogrožen, ali ovira druge udeležence cestnega prometa skladno s 1., 4., 16., 17., 18. ali 19. točko četrtega odstavka 65. člena tega zakona ali predstavlja oviro na cesti kot to določa zakon, ki ureja ceste.

(2)

V primeru, da pooblaščena uradna oseba najde zapuščeno vozilo, namesti nanj pisno odredbo, s katero se naloži odstranitev vozila najkasneje v treh dneh od dneva izdaje odredbe.

(3)

Če zapuščeno vozilo ni odstranjeno v roku iz prejšnjega odstavka, ga odstrani pristojni izvajalec rednega vzdrževanja cest, ki lahko poseže v vozilo, da pridobi identifikacijsko številko vozila. Po treh mesecih se lahko zapuščeno vozilo uniči ali proda.

(4)

Odstranitev vozila iz prvega ali tretjega odstavka tega člena se opravi na stroške lastnika vozila.

(5)

Z globo 120 eurov se kaznuje lastnik zapuščenega vozila, ki vozila ne odstrani, kljub temu, da je bila odrejena odstranitev v skladu z drugim odstavkom tega člena.

20. člen

(prepoved vleke vozil)

(1)

Če pooblaščena uradna oseba ugotovi, da vleka vozila ni v skladu s predpisi, prepove nadaljnjo vleko, dokler pomanjkljivosti niso odpravljene.

(2)

Izjemoma lahko pooblaščena uradna oseba dovoli nadaljnjo vleko do najbližjega kraja, kjer je mogoče vozilo popraviti ali odpraviti napake pri vleki.

21. člen

(prepoved vožnje osebi, ki ni sposobna voziti)

Če policist ugotovi, da v cestnem prometu vozi vozilo oseba, ki nima pravice voziti takega vozila ali za katero iz upravičenih razlogov meni, da ni sposobna voziti takega vozila, ji mora prepovedati nadaljnjo vožnjo.

22. člen

(prepoved vožnje in začasen odvzem vozniškega dovoljenja)

(1)

Poleg primerov iz 107. člena tega zakona prepove policist vozniku nadaljevanje vožnje in mu začasno odvzame vozniško dovoljenje še v naslednjih primerih:

1.

če voznik stori prekršek, za katerega je predpisano tolikšno število kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja;

2.

če je zaradi telesnega ali duševnega stanja zmanjšana voznikova sposobnost za vožnjo;

3.

če voznik ne uporablja pripomočkov, ki so vpisani v njegovem vozniškem dovoljenju;

4.

če voznik vozi vozilo v nasprotju z omejitvami, ki so vpisane v njegovo vozniško dovoljenje;

5.

če voznik prekorači dovoljeni čas trajanja vožnje ali ne izkoristi predpisanega počitka;

6.

če je vozniško dovoljenje neveljavno.

(2)

Vozniško dovoljenje, ki je bilo odvzeto zaradi vožnje pod vplivom alkohola, za prekršek pa ni predpisan redni sodni postopek, se vrne vozniku po preteku 24 ur od odvzema.

(3)

Vozniško dovoljenje, ki je bilo začasno odvzeto zaradi razloga, navedenega v 1. točki prvega odstavka tega člena, se vrne po postopku o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, določenem v zakonu, ki ureja postopek o prekršku.

(4)

Vozniško dovoljenje, ki je bilo začasno odvzeto zaradi razlogov, navedenih v 2. do 5. točke prvega odstavka tega člena, se vrne vozniku, ko prenehajo razlogi za odvzem.

(5)

Vozniško dovoljenje, ki je bilo začasno odvzeto zaradi razloga navedenega v 6. točki prvega odstavka tega člena, se pošlje upravni enoti, na območju katere ima imetnik vozniškega dovoljenja stalno oziroma začasno prebivališče. Če tega v Republiki Sloveniji nima, se pošlje upravni enoti, na območju katere je imel imetnik vozniškega dovoljenja zadnje prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče.

(6)

Če imetnik vozniškega dovoljenja ne prevzame začasno odvzetega vozniškega dovoljenja v treh dneh od dne, ko so prenehali razlogi za odvzem, se ga pošlje upravni enoti, na območju katere ima imetnik vozniškega dovoljenja stalno oziroma začasno prebivališče. Če tega v Republiki Sloveniji nima, se pošlje upravni enoti, na območju katere je imel imetnik vozniškega dovoljenja zadnje prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče.

(7)

Voznik, kateremu je bila prepovedana nadaljnja vožnja po prvem odstavku tega člena, mora poskrbeti, da se vozilo odstrani na primeren prostor. Če tega ne stori do zaključka postopka na kraju prekrška ali roka, ki ga z ustno odredbo določi policist, ga na stroške voznika odstrani pristojni izvajalec rednega vzdrževanja ceste.

23. člen

(zaseg motornega vozila)

(1)

Policist zaseže vozniku motorno vozilo, s katerim je bil zaloten pri storitvi hujšega prekrška in je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

1.

če je bil storilec kot voznik motornega vozila v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan za prekršek:

-

prekoračitve dovoljene hitrosti v območju za pešce ali v območju umirjenega prometa za več kot 20 km/h,

-

prekoračitve dovoljene hitrosti na cesti v naselju za več kot 30 km/h,

-

prekoračitve dovoljene hitrosti na cesti zunaj naselja za več kot 40 km/h,

-

prekoračitve dovoljene hitrosti na avtocesti ali hitri cesti za več kot 50 km/h,

-

vožnje pod vplivom alkohola,

-

vožnje pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi ali

-

odklonitve odrejenega preverjanja psihofizičnega stanja;

2.

če se storilcu izvršuje kazen oziroma sankcija prepovedi vožnje motornega vozila;

3.

če je storilcu začasno odvzeto vozniško dovoljenje, se mu izvršuje varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja ali sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja;

4.

če je storilec kljub prepovedi nadaljnje vožnje vožnjo nadaljeval ali ponovil prekršek, zaradi katerega mu je bila prepovedana nadaljnja vožnja;

5.

vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil tiste kategorije oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki jo vozi;

6.

vožnja z vozniškim dovoljenjem tiste kategorije oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki jo vozi, katerega veljavnost je potekla, če je pogoj za podaljšanje njegove veljavnosti predložitev veljavnega zdravniškega spričevala, potrdila o dodatnem usposabljanju voznika začetnika ali potrdila o dodatnem usposabljanju voznika.

(2)

Zaseženo motorno vozilo je treba takoj oddati sodišču, ki je pristojno za postopek o prekršku, lahko pa se do izdaje sodbe o prekršku hrani pri policiji.

(3)

Ob zasegu vozila policija odvzame registrske tablice vozila in jih pošlje upravni enoti, kjer ima lastnik vozila prebivališče ali sedež. Upravna enota podatek o zasegu vozila vnese v evidenco registriranih vozil, ob vrnitvi vozila lastniku pa ta vpis izbriše.

(4)

Za hujši prekršek se šteje:

1.

prekršek, za katerega je predpisana stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila,

2.

vožnja z vozniškim dovoljenjem tiste kategorije oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, katerega veljavnost je potekla, če je pogoj za podaljšanje njegove veljavnosti predložitev veljavnega zdravniškega spričevala, potrdila o dodatnem usposabljanju voznika začetnika ali potrdila o dodatnem usposabljanju voznika, ki ga vozi voznik v času prekrška,

3.

vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja tiste kategorije oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki ga vozi voznik v času prekrška, ali

4.

vožnja vozila v času izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepovedi uporabe vozniškega dovoljenja.

24. člen

(pridržanje)

(1)

Policist pridrži voznika motornega vozila:

1.

pri katerem je bilo s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola ugotovljeno, da ima v organizmu več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka,

2.

ki odkloni preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola ali strokovni pregled,

3.

ki oporeka rezultatu preizkusa z indikatorjem alkohola in mu policist odredi preizkus z etilometrom, pri katerem se ugotovi najmanj vrednost iz 1. točke tega odstavka, ali ki oporeka rezultatu preizkusa z indikatorjem alkohola, pri katerem se ugotovi najmanj vrednost iz 1. točke tega odstavka in mu policist odredi strokovni pregled,

4.

pri katerem je bila s preizkusom z napravo ali s sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu ugotovljena prisotnost teh snovi, ali je bil na podlagi predpisanega postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov prepoznan znak ali simptom, ki je posledica teh snovi v organizmu, in so bili pri zdravniškem pregledu zaznani znaki motenj, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu,

5.

ki je odklonil sodelovanje pri preizkusu z napravo ali s sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu, ali pri predpisanem postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica teh snovi v organizmu, ali če preizkusa ali postopka ni bilo mogoče opraviti zaradi drugega razloga in so bili pri zdravniškem pregledu zaznani znaki motenj, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu, ali

6.

ki zaradi zdravstvenega stanja ali zaradi drugega, s tem povezanega objektivnega vzroka ne more opraviti preizkusa alkoholiziranosti ali preizkusa ne opravi po navodilih proizvajalca in so bili pri zdravniškem pregledu zaznani znaki motenj, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu.

(2)

Ne glede na prvi odstavek tega člena se policist lahko odloči, da pridržanja ne odredi, če je mogoče na drug ustrezen način preprečiti udeležbo voznika motornega vozila v cestnem prometu, pri čemer policist upošteva med postopkom ugotovljene objektivne in subjektivne okoliščine, zlasti ravnanje voznika motornega vozila med postopkom in ugotovljeno količino alkohola. Za ustrezen način preprečitve udeležbe voznika motornega vozila v cestnem prometu se šteje:

1.

če se vozniku motornega vozila ob izpolnjevanju pogojev iz 23. člena tega zakona začasno zaseže vozilo,

2.

če je kraj postopka neposredno pred objektom, v katerem voznik motornega vozila dejansko biva in če voznik motornega vozila to dejstvo verjetno izkaže in če je iz okoliščin mogoče sklepati, da je tja namenjen in da ne bo nadaljeval z vožnjo, ali

3.

če je zagotovljen prevoz voznika motornega vozila na naslov, na katerem dejansko biva.

(3)

Pridržanje voznika motornega vozila iz tega člena traja največ 12 ur, vendar ne manj kot 6 ur, pri čemer se upošteva ravnanje voznika motornega vozila v času pridržanja in ugotovljena količina alkohola.

(4)

Pridržanje v primerih iz prvega odstavka tega člena policist odredi, ko zaključi zapisnik za ugotavljanje psihofizičnega stanja voznika motornega vozila. V čas pridržanja se šteje tudi čas trajanja policijskega postopka do odreditve pridržanja.

(5)

Za postopek pridržanja ter pravice pridržane osebe se uporabljajo določbe zakona, ki ureja postopek o prekršku.
[Opomba TFL: Odločba US št. U-I-89/15-13 odstavek delno razveljavlja in določa začasno ureditev.]

25. člen

(posredovanje in namen zbiranja osebnih podatkov)

(1)

Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, policija, vojaška policija, občinska redarstva, upravna enota, državno tožilstvo, sodišče, Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa in ministrstvo, pristojno za promet, imajo v zvezi s svojim delom pravico pridobiti in uporabljati podatke o imetnikih vozniških dovoljenj, kandidatih za voznike motornih vozil, podatke o vozilih, prekrških, prometnih nesrečah in kaznivih dejanjih voznikov, storjenih v cestnem prometu, ter o izrečenih sankcijah, kaznih in ukrepih.

(2)

Podatke o imetnikih vozniških dovoljenj, lastnikih motornih in priklopnih vozil in vozilih, ki jih potrebujejo v zvezi s svojim delom pri izvajanju tega zakona in podzakonskih aktov, izdanih na njegovi podlagi, imajo pravico pridobiti in uporabljati tudi drugi organi in organizacije, kadar izvajajo javna pooblastila oziroma izvajajo pooblastila po tem zakonu. Podatke o imetnikih vozniških dovoljenj imajo v zvezi s svojim delom pravico pridobivati in uporabljati tudi organizacije, ki so z javnim razpisom izbrane za izdelavo in personalizacijo vozniških dovoljenj.

(3)

Organi in organizacije, ki zbirajo podatke, potrebne za izvajanje tega zakona, morajo brezplačno poslati te podatke organom in organizacijam iz prvega in drugega odstavka tega člena.

(4)

Osebni podatki, ki se vodijo v evidencah in registrih, ki so vzpostavljeni v skladu s tem zakonom, se vodijo zaradi obdelave podatkov, pomembnih za izvajanje tega zakona, za vozila, voznike in varnost v cestnem prometu. Vodijo se tudi zaradi njihovega pošiljanja organom in organizacijam, ki imajo v zvezi s svojim delom te podatke pravico pridobiti.

26. člen

(izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja)

Imetniku vozniškega dovoljenja, ki je voznik začetnik, se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel ali presegel sedem kazenskih točk v cestnem prometu.

V. PRAVILA CESTNEGA PROMETA

1. Splošne določbe

27. člen

(dolžnost upoštevanja pravil)

(1)

Udeleženci cestnega prometa se morajo ravnati po prometnih pravilih, razen:

1.

če je drugače določeno s prometno signalizacijo;

2.

če drugače odredi policist ali vojaški policist;

3.

če v skladu s pooblastili drugače odredi občinski redar, inšpektor ali druga pooblaščena uradna oseba.

(2)

Znaki, ukazi in odredbe, ki jih dajejo pooblaščene uradne osebe, razveljavijo prometna pravila in prometno signalizacijo.

(3)

Na cesti se lahko za določeno obdobje, ki ne sme biti krajše od treh mesecev in daljše od enega leta, določi prometna ureditev, ki dovoli, omeji ali obveže udeležence cestnega prometa k ravnanju, ki je lahko v nasprotju s prometnimi pravili, določenimi s tem zakonom (eksperiment). Eksperimentalna prometna ureditev mora biti označena s predpisano prometno signalizacijo na način, ki omogoča vsem udeležencem cestnega prometa nedvoumno in varno udeležbo v cestnem prometu.

(4)

Udeleženci cestnega prometa se morajo ravnati po ukazih oziroma odredbah pooblaščenih uradnih oseb, pri opravljanju nadzorstva nad določbami tega zakona.

(5)

Ukazi oziroma odredbe, razen tistih, za katere je predpisana pisna oblika, se dajejo ustno.

(6)

Voznik in potniki ne smejo izstopiti iz oziroma z vozila v času izvajanja uradnega postopka, dokler jim pooblaščena uradna oseba tega ne dovoli.

(7)

Pooblaščena uradna oseba lahko odreja vozniku in potnikom tudi druge ukrepe za zagotovitev varnosti oziroma nemotenega poteka postopka.

(8)

Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek udeleženec cestnega prometa, ki ne ravna po znaku ali ukazu oziroma odredbi pooblaščene uradne osebe, ali ki ne upošteva prometne signalizacije, ki označuje eksperimentalno prometno ureditev, ali oseba, ki ravna v nasprotju z določbo šestega odstavka tega člena.

(9)

Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne ravna po predpisanem znaku, s katerim ga pooblaščena uradna oseba ustavlja ali ne upošteva njene odredbe o prepovedi nadaljnje vožnje, ali ki ne upošteva svetlobne prometne signalizacije, ki označuje eksperimentalno prometno ureditev. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk.

(10)

Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki pooblaščeni uradni osebi ne omogoči izvedbo postopka ter ukrepov, določenih v tem zakonu.

27.a člen

(preizkušanje avtomatiziranih vozil)

(1)

Avtomatizirano vozilo je motorno vozilo z vgrajenimi sistemi prve, druge ali tretje stopnje po mednarodnem standardu SAE J3016, ki lahko samostojno upravljajo vozilo v cestnem prometu brez ukrepanja voznika in izpolnjujejo vse pogoje za udeležbo v cestnem prometu, kot to določa zakon, ki ureja motorna vozila. Poleg tega mora biti avtomatizirano vozilo ali sistem za avtomatizirano vožnjo predhodno preizkušen na površinah, namenjenih cestnemu prometu.

(2)

Na cesti se določi območje, kjer lahko proizvajalci avtomatiziranih vozil ali sistemov za avtomatizirano vožnjo ta preizkušajo. Območje za preizkušanje avtomatiziranih vozil se označi s predpisano prometno signalizacijo, v skladu s predpisi, ki urejajo prometno opremo in prometno signalizacijo na cestah.

(3)

Avtomatizirana vozila morajo biti označena s predpisano tablico »CAV«, ki je izdelana iz vremensko odpornih materialov in odseva svetlobo. Oblika, barva in minimalne dimenzije tablice »CAV« določene v predpisu, ki ureja dele in opremo vozil.

(4)

Voznik avtomatiziranega vozila mora biti ves čas v pripravljenosti, tako da lahko v vsakem trenutku prevzame upravljanje avtomatiziranega vozila. Voznik avtomatiziranega vozila se šteje za voznika motornega vozila, kot to določa zakon, ki ureja voznike.

(5)

Avtomatizirano vozilo sme med preizkušanjem voziti le voznik, ki ni voznik začetnik in je usposobljen za preizkušanje avtomatiziranih vozil ali sistemov za avtomatizirano vožnjo.

(6)

Da se ugotovi ravnanje voznika med preizkušanjem avtomatiziranega vozila, se mora voznika avtomatiziranega vozila med vožnjo spremljati in snemati z elektronskimi sistemi, vgrajenimi v vozilo. V primeru prometne nesreče ali prometnega prekrška podatkov ni dovoljeno spreminjati in morajo biti dani na razpolago pooblaščeni uradni osebi za obdobje 30 sekund pred prometno nesrečo ali prekrškom in 30 sekund po tem.

(7)

Podatke iz prejšnjega odstavka tega člena lahko proizvajalec avtomatiziranega vozila ali sistema za avtomatizirano vožnjo obdeluje največ eno leto, pristojni nadzorni organ iz 13. člena tega zakona pa v tolikšnem obsegu in trajanju, kolikor je nujno potrebno za izvedbo nadzora ali postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka, vendar najdlje tri leta od njihove pridobitve. Po poteku rokov iz prejšnjega stavka se podatki izbrišejo.

(8)

Proizvajalec avtomatiziranega vozila ali sistema za avtomatizirano vožnjo mora imeti sklenjeno pogodbo o zavarovanju odgovornosti za škodo, ki jo z uporabo avtomatiziranega vozila povzroči tretjim osebam, v skladu s predpisi, ki urejajo obvezna zavarovanja v prometu, za čas preizkušanja takega vozila. Voznik mora imeti zavarovalno polico ali drugo potrdilo o sklenjenem zavarovanju, kadar vozi avtomatizirano vozilo v prometu, pri sebi in ga mora na zahtevo pokazati pooblaščeni uradni osebi.

(9)

Predhodna preizkušenost avtomatiziranega vozila ali sistema za avtomatizirano vožnjo iz prvega odstavka tega člena in usposobljenost voznika za preizkušanje avtomatiziranih vozil ali sistemov za avtomatizirano vožnjo iz petega odstavka se dokazujeta na podlagi izjave proizvajalca avtomatiziranega vozila ali sistema za avtomatizirano vožnjo. Voznik mora imeti med preizkušanjem izjavo pri sebi in jo mora na zahtevo pokazati pooblaščeni uradni osebi.

(10)

Proizvajalec avtomatiziranega vozila ali sistema za avtomatizirano vožnjo mora po elektronski poti obvestiti policijo in prometno-informacijski center o nameravanem preizkušanju takega vozila ali sistema. V obvestilu mora navesti podatke o proizvajalcu, odgovorni osebi proizvajalca, podatke o voznikih, ki bodo preizkušali avtomatizirano vozilo, podatke o avtomatiziranem vozilu, vključno s številko registrske tablice, podatke o opremi, ki se bo preizkušala, ter predviden cestni odsek in čas preizkušanja.

(11)

Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo četrtega, petega, osmega ali devetega odstavka tega člena.

(12)

Z globo 4.000 eurov se kaznuje za prekršek proizvajalec avtomatiziranega vozila ali sistema za avtomatizirano vožnjo, ki ravna v nasprotju z določbo tretjega, šestega, sedmega, osmega, devetega ali desetega odstavka tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.

28. člen

(omejitve prometa)

(1)

V Republiki Sloveniji se sme z odredbo omejiti oziroma prepovedati promet udeležencev cestnega prometa ali vozil zaradi zagotavljanja varnosti ali nemotenega poteka cestnega prometa, vzdrževanja javnega reda ali varovanja okolja.

(2)

Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek udeleženec cestnega prometa, razen voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju z odredbo o omejitvi ali prepovedi prometa.

(3)

Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ne ravna v skladu z odredbo o omejitvi in prepovedi prometa.

(4)

Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, katerega voznik ravna v nasprotju z odredbo o omejitvi ali prepovedi prometa, njihova odgovorna oseba pa z globo 120 eurov.

28.a člen

(vremenske razmere)

(1)

Voznik mora upoštevati prometno signalizacijo, ki označuje vremenske razmere, zaradi katerih je prepovedan ali omejen promet na določenem delu ceste.

(2)

Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo prejšnjega odstavka.

(3)

Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena in je zaradi tega oviran ali onemogočen promet drugih vozil. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk.

(4)

Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, katerega voznik ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 120 eurov. Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali samoupravne lokalne skupnosti, katerega voznik ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena.

29. člen

(zima in zimske razmere)

(1)

Od 15. novembra do 15. marca naslednjega leta morajo imeti motorna in priklopna vozila v cestnem prometu predpisano zimsko opremo. Predpisano zimsko opremo morajo imeti tudi v zimskih razmerah.

(2)

Na motornih in priklopnih vozilih v cestnem prometu ne sme biti snega, ledu, vode ali drugih snovi, ki bi lahko vplivale na vozne lastnosti vozila ali ki bi se lahko raztresale ali razlivale z njega. Stekla vozila in vzvratna ogledala morajo biti čista, da je vozniku omogočena normalna vidljivost.

(3)

Če se vozilo, ki nima predpisane zimske opreme, pa bi jo moralo imeti, ali je v prometu, ko ne bi smelo biti, ustavi na cesti in ovira promet, ga mora voznik nemudoma odstraniti.

(4)

Če v primeru iz prejšnjega odstavka voznik ne odstrani vozila, odredi odstranitev pooblaščena uradna oseba. Odstranitev vozila opravi na stroške lastnika vozila izvajalec rednega vzdrževanja ceste.

(5)

Voznik mora upoštevati prometno signalizacijo, ki označuje zimske razmere, zaradi katerih je prepovedan ali omejen promet na določenem delu ceste.

(6)

Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki pozimi ali v zimskih razmerah motornega ali priklopnega vozila v cestnem prometu nima opremljenega s predpisano zimsko opremo, ali ravna v nasprotju s pomenom prometnega znaka za obvezno uporabo snežnih verig.

(7)

Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne očisti motornega ali priklopnega vozila v skladu z določbo drugega odstavka tega člena.

(8)

Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki pozimi ali v zimskih razmerah ne upošteva prometne signalizacije, ki označuje zimske razmere, zaradi katerih je prepovedan ali omejen promet na določenem delu ceste.

(9)

Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki pozimi ali v zimskih razmerah ravna v nasprotju s tretjim ali petim odstavkom tega člena in je zaradi tega oviran ali onemogočen promet drugih vozil. Vozniku se izreče tudi 5 kazenskih točk.

(10)

Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, katerega voznik pozimi ali v zimskih razmerah ravna v nasprotju z določbami prvega, tretjega ali petega odstavka tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 120 eurov. Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali samoupravne lokalne skupnosti, katerega voznik pozimi ali v zimskih razmerah ravna v nasprotju z določbami prvega, tretjega ali petega odstavka tega člena.

30. člen

(avtocesta in hitra cesta)

(1)

Na avtocesto ali hitro cesto, lahko zapeljejo in vozijo po njej le vozniki motornih vozil in skupin vozil, ki po deklaraciji proizvajalca dosegajo hitrost, večjo od 60 km/h.

(2)

V promet na avtocesti in hitri cesti se sme voznik vključiti in izključiti le na označenih priključkih.

(3)

Vozila, ki že vozijo po smernem vozišču avtoceste in hitre ceste, imajo prednost pred vozili, ki se vključujejo v promet na tej cesti.

(4)

Voznik, ki se z motornim vozilom vključuje v promet na avtocesti in hitri cesti, mora voziti po pospeševalnem pasu in se z ustrezno hitrostjo vključiti v promet, pri tem pa ne sme ovirati ali ogrožati vozil, ki vozijo po njej.

(5)

Voznik, ki se izključuje iz prometa na avtocesti in hitri cesti, se mora z vozilom pravočasno pomakniti na desni prometni pas in brez zmanjševanja hitrosti zapeljati na začetek zaviralnega pasu.

(6)

Na avtocesti in hitri cesti z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer, ni dovoljeno voziti po smernem vozišču, namenjenemu vožnji v nasprotni smeri.

(7)

Na avtocesti in hitri cesti z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer morajo motorna vozila voziti po skrajnem desnem prometnem pasu, ki ni zaseden z vozili v koloni.

(8)

Na avtocesti in hitri cesti, ki ima tri ali več prometnih pasov za promet vozil v eni smeri, smejo vozniki tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, in vozniki vozil in skupin vozil, daljših od 7 m, voziti le po dveh prometnih pasovih, ki sta na desni strani smernega vozišča. Vozniki tovornih vozil smejo prehitevati na avtocestah in hitrih cestah le na delih, kjer to ni prepovedano s prometno signalizacijo.

(9)

Pri vožnji ponoči s kratkimi žarometi po avtocesti in hitri cesti, ki ima dva ali več prometnih pasov za vožnjo v eno smer, hitrosti ni treba prilagoditi vidni razdalji, če:

-

so dobro vidne pozicijske svetilke spredaj vozečega vozila;

-

je rob vozišča oziroma robnega ali odstavnega pasu označen z odsevniki za označevanje poteka ceste;

-

so pričakovane ovire pravočasno vidne tudi brez uporabe dolgih žarometov.

(10)

Na vozišču avtoceste in hitre ceste je prepovedano obračanje, vzvratna vožnja, ustavitev ali parkiranje.

(11)

Na odstavnem pasu ali odstavni niši je prepovedana vožnja, parkiranje ali ustavitev, razen ustavitev v sili in ustavitev zaradi nudenja potrebne pomoči. Voznik vozila, ki je ustavil v sili, mora poskrbeti, da se vozilo takoj odstrani. Če tega ne stori, odstrani vozilo na njegove stroške izvajalec rednega vzdrževanja cest, skladno z določbami zakona, ki ureja ceste.

(12)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je vožnja na odstavnem pasu kljub označeni robni črti dovoljena, če je to označeno s predpisano spremenljivo prometno signalizacijo.

(13)

Na odstavnem pasu ali odstavni niši lahko vozijo in ustavijo vozila:

1.

nujne medicinske pomoči, gasilska vozila in vozila zaščite in reševanja pri izvajanju intervencijskih nalog,

2.

izvajalca rednega vzdrževanja avtoceste pri pregledu in vzdrževanju ceste ter pri izločanju vozil,

3.

upravljavca cestninskih cest, ki jih pri izvajanju nadzora uporabljajo cestninski nadzorniki,

4.

javne veterinarsko-higienske službe pri opravljanju nalog odvoza povoženih ali poginulih živali,

5.

finančne uprave pri opravljanju nalog pooblaščene uradne osebe,

6.

policije in vojaške policije pri nadzoru in urejanju cestnega prometa in

7.

inšpektorjev pri opravljanju inšpekcijskega nadzora.

Pri tem morajo biti vsa navedena vozila označena s predpisanimi svetlobnimi znaki oziroma s pomičnimi signalnimi ali zapornimi tablami.

(14)

V primeru ustavljanja ali zastoja prometa na avtocesti in hitri cesti z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer morajo vozniki med kolonama vozil takoj vzpostaviti reševalni pas, ki je dovolj širok za varno vožnjo intervencijskih vozil. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na skrajnem levem prometnem pasu, se morajo razvrstiti čim bolj levo, tudi čez robno črto smernega vozišča. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na ostalih prometnih pasovih, pa se morajo razvrstiti čim bolj desno, tudi čez robno črto smernega vozišča, kar vključuje tudi odstavni pas.

(15)

Na vzpostavljenem reševalnem pasu na avtocesti ali hitri cesti z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer je prepovedana vožnja ali ustavitev, razen vožnje ali ustavitve vozil s prednostjo, vozil za spremstvo ter vozil upravljavca avtocest in hitrih cest, ki so na intervencijski vožnji.

(16)

Avtobus in tovorno vozilo z največjo dovoljeno maso vozila nad 3.500 kg je dovoljeno parkirati za največ 25 ur le na označenih parkirnih mestih, skladno s postavljeno prometno signalizacijo. Če je promet tovornih vozil z odredbo o omejitvi ali prepovedi prometa omejen ali prepovedan za več kot 25 ur, je dovoljeno parkiranje za čas omejitve ali prepovedi prometa tovornih vozil.

(17)

Motorno vozilo z največjo dovoljeno maso vozila do 3.500 kg je dovoljeno parkirati le na označenih parkirnih mestih, skladno s postavljeno prometno signalizacijo.

(18)

Voznik na notranji strani vetrobranskega stekla, na način, ki ga določi upravljavec avtoceste in hitre ceste, vidno označi čas in datum začetka parkiranja. Upravljavec avtocest in hitrih cest v skladu s pravilnikom, ki ureja prometno signalizacijo in prometno opremo na cestah, označi počivališča s predpisano prometno signalizacijo, ki voznike obvešča o dovoljenem času parkiranja ter obveznosti označitve časa in datuma začetka parkiranja na označenih parkirnih mestih.

(19)

Vozilo, ki je parkirano zunaj označenega parkirnega mesta ali je parkirano na označenem parkirnem mestu več kot 30 dni, na podlagi odredbe pooblaščene uradne osebe odstrani pristojni izvajalec rednega vzdrževanja cest, ki lahko v primeru zapuščenega vozila, poseže v vozilo, da pridobi identifikacijsko številko vozila. Odstranjeno vozilo lahko upravljavec avtocest in hitrih cest po treh mesecih uniči ali proda. Odstranitev vozila se opravi na stroške lastnika vozila.

(20)

Višino stroškov, potrebnih za odstranitev in hrambo vozila ter namestitev, odstranitev ali poškodovanje tehnične naprave, ki preprečuje nadaljevanje vožnje, določi upravljavec avtocest in hitrih cest.

(21)

Parkiranje samo priklopnega vozila na avtocesti in hitri cesti je prepovedano.

(22)

Na vozilo, parkirano v nasprotju z določbo šestnajstega in sedemnajstega odstavka tega člena, za katero ni mogoče ugotoviti lastnika, se namesti tehnična naprava, ki preprečuje nadaljevanje vožnje. Tehnična naprava se odstrani po ugotovitvi lastnika ali najpozneje po tridesetih dneh po namestitvi. Če lastnik po tridesetih dneh ni ugotovljen, vozilo na podlagi odredbe pooblaščene uradne osebe odstrani pristojni izvajalec rednega vzdrževanja cest. Namestitev in odstranitev tehnične naprave, ki preprečuje nadaljevanje vožnje opravi upravljavec avtocest in hitrih cest na stroške lastnika ali voznika vozila. Lastniku ali vozniku vozila se zaračunajo tudi stroški poškodovanja tehnične naprave, ki je posledica ravnanja lastnika ali voznika vozila.

(23)

Pešci ne smejo stopiti na avtocesto in hitro cesto ali hoditi po njej.

(24)

Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja za:

1.

policiste in vojaške policiste pri opravljanju uradnih nalog;

2.

osebe, ki opravljajo ogled prometne nesreče ali so vključene v ogled;

3.

zdravstvene delavce, gasilce in druge osebe, ki nudijo in zagotavljajo potrebno pomoč;

4.

inšpektorje, pristojne za nadzor cest in druge pooblaščene delavce, kadar nadzirajo stanje cest, ter upravljavce cestninskih cest, kadar izvajajo nadzor;

5.

pooblaščene uradne osebe finančne uprave pri opravljanju njenih nalog;

6.

delavce, ki delajo na označenem gradbišču na avtocesti in hitri cesti;

7.

delavce izvajalca rednega vzdrževanja cest in cestninske blagajnike pri opravljanju delovnih nalog;

8.

delavce javne veterinarsko-higienske službe pri opravljanju nalog odvoza povoženih ali poginulih živali iz označenih in varnih mest avtocest in hitrih cest,

9.

izvajalce izrednega prevoza, ki zaradi okvare vozila obstanejo na avtocesti, pri označevanju ovire ali pomagajo pri prehodih preko cestninskih postaj ali gradbišč ter

10.

voznika ali potnika vozila, ustavljenega v sili na odstavnem pasu.

(25)

Z globo 150 eurov se kaznuje za prekršek voznik ali pešec, ki ravna v nasprotju z določbo prvega, sedmega, sedemnajstega, osemnajstega ali triindvajsetega odstavka tega člena.

(26)

Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo četrtega, petega ali trinajstega odstavka tega člena.

(27)

Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo drugega, osmega, desetega, enajstega, šestnajstega ali enaindvajsetega odstavka tega člena.

(28)

Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo štirinajstega ali petnajstega odstavka tega člena. Vozniku motornega vozila se izrečejo tudi 3 kazenske točke.

(29)

Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, katerega voznik ravna v nasprotju z določbo enajstega, šestnajstega ali enaindvajsetega odstavka tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 300 eurov.

(30)

Z globo najmanj 1.200 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki vozi vozilo na avtocesti in hitri cesti v nasprotju z določbo šestega odstavka tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 18 kazenskih točk.

31. člen

(območje umirjenega prometa)

(1)

V območju umirjenega prometa imajo pešci prednost pred drugimi udeleženci cestnega prometa.

(2)

Vozniki morajo v območju umirjenega prometa voziti posebno previdno, še zlasti pa morajo biti pozorni na otroke, ki jim je dovoljena igra v tem območju.

(3)

Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, če ravna v nasprotju z določbo prvega ali drugega odstavka tega člena.

(4)

Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki v območju umirjenega prometa ravna v nasprotju z določbo prvega ali drugega odstavka tega člena.

31.a člen

(območje skupnega prometnega prostora)

(1)

Območje skupnega prometnega prostora souporabljajo vsi udeleženci cestnega prometa v skladu z načeli cestnega prometa.

(2)

Vozniki morajo v območju skupnega prometnega prostora voziti tako, da ne ogrožajo pešcev.

(3)

Pešci ne smejo v območju skupnega prometnega prostora namenoma ovirati voznikov.

(4)

Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, in ravna v nasprotju z določbo drugega odstavka tega člena, ter pešec, ki ravna v nasprotju z določbo prejšnjega odstavka.

(5)

Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju z določbo drugega odstavka tega člena.

32. člen

(območje za pešce)

(1)

V območjih za pešce je dovoljen tudi promet uporabnikov posebnih prevoznih sredstev, voznikov lahkih motornih vozil in kolesarjev oziroma kolesark (v nadaljnjem besedilu: kolesarjev), vendar le tako, da ne ogrožajo pešcev. Način in hitrost gibanja morajo prilagoditi razmeram v prometu, njihova hitrost pa ne sme preseči največje hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci.

(2)

V območju za pešce smejo zaradi opravljanja dejavnosti zapeljati vozila nujne medicinske pomoči, gasilska vozila, vozila zaščite in reševanja, vozila policije, vozila vojaške policije, vozila, s katerimi se opravljajo naloge občinskega redarstva, vozila, ki se uporabljajo za vzdrževanje cest in vozila za zbiranje in odvoz odpadkov in vozila, ki jih vozijo vozniki iz prvega odstavka 69. člena tega zakona. Druga vozila smejo zapeljati v območje za pešce le, če je to dovoljeno s predpisano prometno signalizacijo.

(3)

Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki v območju za pešce ravna v nasprotju z določbo prvega ali drugega odstavka tega člena.

33. člen

(varnostni pas)

(1)

Med vožnjo morajo biti osebe v motornem vozilu na vseh sedežih, kjer so vgrajeni varnostni pasovi, pripete na način, ki ga je predvidel proizvajalec vozila glede na konstrukcijo zadrževalnega sistema.

(2)

Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja za avtobuse mestnega potniškega prometa in za avtobuse, ki imajo stojišča, na katerih osebe stojijo.

(3)

Varnostnega pasu ni treba uporabljati osebi iz prvega odstavka tega člena, ki z veljavnim zdravniškim potrdilom dokaže, da pasu zaradi zdravstvenih razlogov ne more uporabljati.

(4)

Varnostnega pasu ni treba uporabljati osebam na zadnjih sedežih v vozilih policije in vojaške policije, če uporaba varnostnega pasu onemogoča izvajanje uradnih nalog.

(5)

Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik ali potnik, ki ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena.

2. Posebni ukrepi za varno udeležbo v cestnem prometu

34. člen

(zaščitna čelada)

(1)

Voznik in potnik na mopedu, lahkem štirikolesu, motornem kolesu, trikolesu in štirikolesu brez zaprte kabine mora med vožnjo nositi na glavi ustrezno pripeto homologirano zaščitno motoristično čelado.

(2)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka homologirane zaščitne motoristične čelade ni treba uporabljati vozniku in potniku na vozilu z vgrajenim zadrževalnim sistemom, ki izpolnjuje pogoje, predpisane s posebnim predpisom, kadar uporabljata v vozilo vgrajeni zadrževalni sistem, voznik in potnik na mopedu, katerega konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, pa imata lahko namesto homologirane zaščitne motoristične čelade ustrezno pripeto zaščitno kolesarsko čelado.

(3)

Voznik in potnik na kolesu in lahkem motornem vozilu, razen voznik invalidskega vozička na motorni pogon, morajo imeti do dopolnjenega 18. leta starosti med vožnjo ustrezno pripeto zaščitno kolesarsko čelado.

(4)

Jahač mora imeti med ježo na glavi zaščitno čelado.

(5)

Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek:

1.

voznik ali potnik na kolesu, lahkem motornem vozilu, mopedu, lahkem štirikolesu, motornem kolesu, trikolesu ali štirikolesu brez zaprte kabine, ki ravna v nasprotju z določbo prvega ali tretjega odstavka tega člena,

2.

jahač, ki ravna v nasprotju z določbo četrtega odstavka tega člena,

3.

starš, skrbnik, rejnik ali spremljevalec otroka, kadar otrok ravna v nasprotju z določbo prvega, tretjega ali četrtega odstavka tega člena.

35. člen

(prepoved uporabe naprav ali opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila)

(1)

Voznik in učitelj vožnje se morata med vožnjo vzdržati vseh ravnanj, ki bi zmanjševala njuno slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila.

(2)

Voznik med vožnjo ne sme poslušati radia ali drugih zvočnih naprav s takšno glasnostjo, ki mu onemogoča normalno slušno zaznavanje v cestnem prometu.

(3)

Ne glede na prvi odstavek tega člena sme voznik, razen kandidat za voznika, ki ga učitelj vožnje uči vožnje motornega vozila, kandidat za voznika, ki vozi osebni avtomobil v spremstvu spremljevalca, učitelj vožnje ter spremljevalec, med vožnjo telefonirati, vendar le ob uporabi naprave za prostoročno telefoniranje. Pri opravljanju nalog, potrebnih za reševanje življenja ali premoženja, preprečitev ali odpravo velike materialne škode, preprečitev ali odpravo onesnaženja okolja in nalog policije ter vojaške policije, je med vožnjo dovoljena uporaba radijske postaje.

(4)

Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena.

(5)

Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek voznik, učitelj vožnje motornega vozila ali spremljevalec, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena. Vozniku motornega vozila, učitelju vožnje ali spremljevalcu se izreče tudi 3 kazenske točke.

36. člen

(prepoved uporabe sredstev in naprav, namenjenih onemogočanju delovanja merilnih naprav)

(1)

Udeleženci cestnega prometa ne smejo uporabljati in tudi ne imeti pri sebi ali v vozilu ali na njem naprav, s katerimi bi lahko otežili, motili ali preprečili delovanje merilnih ali drugih naprav ali tehničnih sredstev (npr. motilec radijskega signala, …), ki jih uporabljajo pooblaščeni organi pri nadzoru cestnega prometa.

(2)

Naprav, s katerimi bi lahko otežili, motili ali preprečili delovanje merilnih ali drugih naprav ali tehničnih sredstev, ki jih uporabljajo pooblaščeni organi pri nadzoru cestnega prometa, ni dovoljeno vgraditi oziroma namestiti v ali na vozilo.

(3)

Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se ne uporabljajo za vojaška vozila.

(4)

Naprava iz prvega odstavka, ki jo udeleženec cestnega prometa uporablja ali jo ima pri sebi ali v vozilu ali na njem, se odvzame. Če voznik ne odstrani naprave z vozila ali iz njega, se jo odstrani z neposredno fizično prisilitvijo na njegove stroške.

(5)

Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek udeleženec cestnega prometa, ki ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena.

(6)

Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbo drugega odstavka tega člena, njihova odgovorna oseba ter druga fizična oseba pa z globo 120 eurov.

3. Pravila varne vožnje

37. člen

(vožnja z vozilom po cesti)

(1)

Voznik mora voziti po cesti ali delu ceste, ki je namenjen prometu tiste vrste vozil, ki ji pripada njegovo vozilo.

(2)

Voznik mora voziti po desnem smernem vozišču oziroma desni kolesarski stezi oziroma desnem kolesarskem pasu na pločniku glede na dovoljeno smer vožnje. Na dvosmerni kolesarski stezi mora voziti po desni strani steze.

(3)

Na smernem vozišču brez označenih prometnih pasov morajo voziti vozniki po desni strani smernega vozišča na takšni oddaljenosti od njegovega roba, da poteka promet varno in neovirano.

(4)

Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(5)

Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

38. člen

(vožnja z vozilom po smernem vozišču z dvema ali več označenimi pasovi)

(1)

Na smernem vozišču z dvema ali več označenimi prometnimi pasovi mora voznik voziti po sredini prometnega pasu.

(2)

Na smernem vozišču iz prejšnjega odstavka mora voznik voziti po desnem prometnem pasu. Če ima smerno vozišče tri prometne pasove, je dovoljena vožnja po desnih dveh prometnih pasovih, levi pa je namenjen prehitevanju.

(3)

Na cesti z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer v naselju sme voziti voznik motornega vozila, katerega največja dovoljena masa ne presega 7,5 t, ki lahko brez oviranja sledi prometnemu toku, tudi po prometnem pasu, ki ni ob desnem robu smernega vozišča.

(4)

Kadar se na cesti iz prejšnjega odstavka promet zgosti toliko, da vozila zasedajo vse prometne pasove na smernem vozišču in se premikajo s hitrostjo, ki jo pogojujejo pred njimi vozeča vozila, ni dovoljeno zapeljati z enega na drugi prometni pas, razen zaradi razvrščanja pred križiščem ali ustavitve vozila.

(5)

Če je na smernem vozišču iz prvega odstavka tega člena na enem od prometnih pasov onemogočen promet vozil zaradi ovire ali se pas konča, so vozniki, ki vozijo po sosednjem prometnem pasu dolžni omogočiti vključevanje na ta prometni pas tako, da vozijo s primerno hitrostjo in na takšni razdalji do vozila pred seboj, da se lahko izmenoma vključi v promet še po eno vozilo (v nadaljnjem besedilu: sistem zadrge).

(6)

Na cesti, ki ima dva ali več označenih prometnih pasov za vožnjo v eno smer, ni dovoljeno voziti po smernem vozišču, namenjenem vožnji v nasprotni smeri.

(7)

Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo prvega, drugega, četrtega ali petega odstavka tega člena.

(8)

Z globo najmanj 1.200 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo šestega odstavka tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 18 kazenskih točk.

39. člen

(organizirana kolona vozil)

(1)

Za premike organiziranih kolon vozil ali posameznih vozil, ki jih zaradi vzdrževanja javnega reda izvaja policija, ne veljajo določbe tega zakona o hitrosti vozil v organizirani koloni, načinu prevoza in številu oseb, ki se smejo prevažati na tovornih vozilih, in o izrednih prevozih.

(2)

Za premike organizirane kolone vojaških vozil ali posameznih vojaških vozil, ki se izvajajo zaradi obrambnih potreb ali mednarodnih obveznosti države, ne veljajo določbe tega zakona o hitrosti vozil v organizirani koloni, svetlobni opremi na vozilu, načinu prevoza in številu oseb, ki se smejo prevažati na tovornih vozilih, in o izrednih prevozih.

(3)

Spremljevalna vojaška vozila spremljajo kolono iz prejšnjega odstavka na začetku in na koncu kolone, pri tem pa morajo uporabljati svetlobne znake iz 103. člena tega zakona. Pri spremljanju kolone vojaških vozil smejo vojaški policisti urejati promet vozil.

40. člen

(vožnja z vozilom na prehodu ceste čez železniško progo)

(1)

Na prehodu ceste čez železniško progo ima vlak prednost pred vsemi udeleženci cestnega prometa.

Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP)

Časovnica