Na podlagi 42. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/11, 55/17 in 15/26 - ZBan-4) v povezavi s 23. členom, drugim odstavkom 24. člena, tretjim odstavkom 26. člena in drugim odstavkom 27. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS 15/26), je Svet Banke Slovenije sprejel
(1)
Banka Slovenije pri izvajanju svojih nalog in pooblastil za uresničevanje ciljev na podlagi Zakona o Banki Slovenije ter Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljevanju: Statut ESCB in ECB) uresničuje najvišje standarde integritete in poklicne etike, ki so ključni pri zagotavljanju verodostojnosti Banke Slovenije in ohranjanju zaupanja javnosti.
(2)
Banka Slovenije s tem kodeksom uveljavlja okvir integritete in poklicne etike v Banki Slovenije, s ciljem ohranjanja njene neodvisnosti, ter uresničevanja njenih vrednot: profesionalnost, odgovornost in transparentnost delovanja.
(3)
S tem kodeksom se v notranja pravila Banke Slovenije prenaša:
1.
Smernica Evropske centralne banke (EU) 2021/2253 z dne 2. novembra 2021 o določitvi načel okvira za poklicno etiko v Evrosistemu (ECB/2021/49; prenovitev),
2.
Smernica Evropske centralne banke (EU) 2021/2256 z dne 2. novembra 2021 o določitvi načel okvira za poklicno etiko v enotnem mehanizmu nadzora (ECB/2021/50; prenovitev) ter
3.
Smernice Evropskega bančnega organa o nadzorniški neodvisnosti pristojnih organov v skladu z Direktivo 2013/36/EU (EBA/GL/2026/04).
(4)
Za člane Sveta Banke Slovenije in za delavce, ki kot predstavniki Banke Slovenije delujejo kot člani v organih institucij EU ali drugih mednarodnih organizacij oziroma kot namestniki ali stalni spremljevalci teh članov, veljajo glede njihovega delovanja v tej vlogi tudi kodeksi ravnanja, ki jih za te osebe sprejemajo ti organi.
(1)
Ta kodeks ureja okvir poklicne etike in integritete delavcev v Banki Slovenije.
(2)
Banka Slovenije si prizadeva za uveljavitev okvira poklicne etike in integritete, ki ga določa ta kodeks, tudi v razmerju do tretjih oseb, kadar delujejo s pooblastili Banke Slovenije pri uresničevanju njenih ciljev in nalog ali z Banko Slovenije sklenejo pogodbo o dobavi blaga in storitev, da se prepeči nezakonito ali neetično delovanje Banke Slovenije, ki je posledica ravnanj tretje osebe.
(1)
Kadar ni s tem kodeksom izrecno določeno drugače, se pojmi, uporabljeni v tem kodeksu, uporabljajo v enakem pomenu, kot je določen v Uredbi (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (v nadaljevanju: Uredba (EU) 575/20213) in v Zakonu o bančništvu (Uradni list RS, št. 15/26; v nadaljevanju: ZBan-4).
(2)
V tem kodeksu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1.
»naloge Banke Slovenije« pomenijo naloge in pristojnosti, ki jih na podlagi Zakona o Banki Slovenije ali drugih predpisov izvaja Banka Slovenije, vključno z nalogami nadzora ali nalogami Evrosistema, ki jih izvaja Banka Slovenije;
2.
»naloge Evrosistema« pomeni neposredno izvajanje nalog pri izvrševanju pristojnosti Banke Slovenije na podlagi Zakona o Banki Slovenije oziroma Pogodbe o delovanju EU ter Statuta ESCB in ECB v zvezi z:
-
določanjem in izvajanjem denarne politike EMU,
-
izvajanjem deviznih poslov,
-
upravljanjem deviznih rezerv,
-
usmerjanjem in podpiranjem nemotenega delovanja plačilnih in poravnalnih sistemov,
-
izdajanjem euro bankovcev ter
-
zbiranjem podatkov za statistične namene v zvezi z nalogami iz te točke;
3.
»naloge nadzora« pomeni neposredno izvajanje nalog pri izvrševanju pristojnosti nadzora Banke Slovenije (vključno z zbiranjem podatkov in informacij, izvajanjem pregledov poslovanja, sodelovanjem, vodenjem in odločanjem v postopkih za izrek ukrepov nadzora, dovoljenj in soglasji, administrativnih ukrepov ter sankcij zaradi prekrška), v zvezi s subjekti nadzora glede:
-
bonitetnih zahtev za kreditne institucije,
-
zahtev za ustanovitev in upravljanje plačilnih in poravnalnih sistemov,
-
zahtev za opravljanje plačilnih storitev, vključno z zahtevami za ustanovitev ponudnikov plačilnih storitev in izdajateljev elektronskega denarja,
-
zahtev v zvezi z reševanjem in prisilnim prenehanjem kreditnih institucij,
-
makrobonitetnih zahtev,
-
zahtev na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma;
4.
»subjekt nadzora« pomeni naslednji subjekt, v zvezi s katerim Banka Slovenije izvaja naloge nadzora:
-
finančno institucijo, ki pretežno opravlja dejavnost sprejemanja bližnjih substitutov za depozite, ter za svoj račun daje posojila in/ali vlaga v vrednostne papirje,
-
plačilno institucijo, družbo za izdajo elektronskega denarja,
-
upravljavca plačilnega ali poravnalnega sistema,
-
finančni holding, in mešani finančni holding, finančni konglomerat, ki je predmet dopolnilnega nadzora Banke Slovenije ali ECB;
5.
»subjekt finančnega trga« pomeni naslednji subjekt, v zvezi s katerim Banka Slovenije izvaja naloge Evrosistema:
-
finančno institucijo ali družbo za izdajo elektronskega denarja,
-
subjekt kvalificirane infrastrukture finančnega trga, ki vključuje sisteme poravnave vrednostnih papirjev, centralne nasprotne stranke, upravljavce centralnih depotnih družb, upravljavce plačilnega ali poravnalnega sistema ali sheme kartičnih plačil, ki jih nadzira ali pregleduje Banka Slovenije ali ECB,
-
ponudnika kritičnih storitev za kvalificirane infrastrukture finančnega trga, ki ga neposredno pregleduje Banka Slovenije ali ECB;
6.
»regulirani subjekt« pomeni subjekt nadzora ali subjekt finančnega trga;
7.
»skupina, ki ji pripada subjekt nadzora« pomeni neposredno in posredno nadrejeno osebo, podrejene družbe ter druge povezane subjekte, ki izpolnjujejo vsak enega od naslednjih pogojev:
-
so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze, ki jih sestavi subjekt nadzora,
-
so del iste institucionalne sheme za zaščito pred stečajem iz člena 113(7) Uredbe (EU) 575/2013, ali
-
so trajno povezani z istim centralnim organom iz člena 10 Uredbe (EU) 575/2013.
8.
»poslovni partner« pomeni pravno ali fizično osebo, s katero je Banka Slovenije sklenila pogodbo o dobavi blaga ali storitev (in se pogodba še izvaja) oziroma je v fazi pogajanj za sklenitev takšne pogodbe;
9.
»delavec« je oseba, ki opravlja delo v Banki Slovenije na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali druge podobne pogodbe, vključno s člani Sveta Banke Slovenije in delavci s posebnimi pooblastili;
10.
»delavci s posebnimi režimom odgovornosti« so:
a)
člani Sveta Banke Slovenije,
b)
generalni sekretar ter direktorji organizacijskih enot in njihovi namestniki,
c)
drugi delavci, ki opravljajo delo v organizacijski enoti, ki je v Banki Slovenije pristojna za izvajanje nalog nadzora oziroma nalog Evrosistema:
-
v okviru profila: operativni vodja, svetovalec, strokovni sodelavec, specialist za reševanje bank, upravitelj tveganj, raziskovalec, pravnik, regulator, nadzornik, analitik, upravitelj premoženja, ali
-
na delovnem mestu: vodja upravljanja s podatki, poslovni analitik;
11.
»delavec, ki sodeluje v postopku javnega naročanja« je delavec, ki je član strokovne komisije Banke Slovenije za oddajo javnega naročila, in delavec, ki v okviru svojih delovnih nalog in pooblastil odloča, potrjuje in predlaga vsebino razpisne dokumentacije, ocenjuje ponudbe oziroma predlaga izbor ponudnika v zvezi s postopkom javnega naročila, če je vrednost naročila enaka ali višja od 100.000 EUR;
12.
»nadrejeni« pomeni delavca, ki na podlagi pravil o organizaciji Banke Slovenije in pooblastil za vodenje, odloča o organizaciji dela v razmerju do delavca; za člane Sveta Banke Slovenije se kot nadrejeni šteje guverner, razen glede odločitev, ki so na podlagi zakona v pristojnosti Sveta Banke Slovenije;
13.
»zunanji deležniki« so subjekti javnega ali zasebnega sektorja (vključno z državnimi organi, javnimi agencijami, zavodi in skladi, gospodarskimi družbami ter interesnimi skupinami in predstavniki civilne družbe, vključno z mediji in splošno javnostjo), razen ECB in drugih nacionalnih centralnih bank, ki so del ESCB, nacionalnih organov iz držav članic Evrosistema, ki so pristojni za nadzor kreditnih institucij, ter institucij EU in mednarodnih organizacij, v katerih sodeluje Banka Slovenije preko predstavnikov v organih odločanja;
14.
»ožji družinski član« je oseba, ki je v razmerju do delavca njen zakonec ali oseba, ki živi v zunajzakonski skupnosti ali v drugi življenjski skupnosti, ki ima po zakonu enake premoženjske posledice kot zakonska zveza (v nadaljevanju: partner), ter otroci, starši, bratje, sestre in osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu;
15.
»finančni instrumenti« so instrumenti, s katerimi se trguje na trgu, in vključujejo:
-
delnice, obveznice in druge podobne instrumente,
-
izvedene finančne instrumente, ki so vezani na instrumente iz prejšnje alineje,
-
kolektivne naložbene sheme (zlasti vzajemne sklade, investicijske sklade, mešane sklade, hedge sklade), ki nalagajo pretežno v instrumente iz predhodnih alinej;
16.
»finančne naložbe« so naložbe v finančne instrumente in v druga sredstva, katerih poglavitni namen je ustvarjanje finančne koristi, razen:
-
nakup ali prodaja nefinančnih sredstev, vključno z nepremičninami,
-
nakup ali odkup zavarovalnih polic ali rent in pokojninskih shem,
-
nakup ali prodaja tujih valut za nenaložbene namene,
-
nakup ali prodaja blaga za nenaložbene namene,
-
vplačilo bančnega depozita ali najem kredita pri reguliranem subjektu (vključno s hipotekarnimi krediti) pod enakimi pogoji, kot so na voljo javnosti;
17.
»zasebni finančni posli« so posli nakupa ali prodaje finančnih naložb;
18.
»ključne storitve« so storitve tretjih ponudnikov kot del ali podpora za izvajanje kritičnih ali pomembnih funkcij reguliranega subjekta, vključno s pravnimi, računovodskimi in svetovalnimi storitvami;
19.
»lobiranje« pomeni poklicno delovanje predstavnikov zasebnega sektorja, katerega cilj je neposredno ali posredno vplivanje na procese odločanja Banke Slovenije, na izvrševanje njenih odločitev in na izvajanje drugih aktivnosti iz pristojnosti Banke Slovenije, pri čemer neposredno vplivanje pomeni vsako neposredno komunikacijo z Banko Slovenije in aktivnosti, ki sledijo takšni komunikaciji, z namenom vplivanja na procese odločanja Banke Slovenije, posredno vplivanje pa vključuje komunikacijo preko medijev, javnega mnenja, konferenc ali družabnih dogodkov, ki so usmerjeni v delovanje Banke Slovenije, z namenom vplivanja na procese odločanja Banke Slovenije.
(3)
Služba za skladnost objavi seznam reguliranih subjektov in ga mesečno posodablja.
4. člen
(načela poklicne etike in integritete)
(1)
Delavci pri izvajanju svojih nalog za Banko Slovenije uresničujejo okvir poklicne etike in integritete, ki temelji na načelu neodvisnosti in transparentnosti Banke Slovenije.
(2)
Delavci pri uresničevanju načel iz prejšnjega odstavka ravnajo pošteno, strokovno, nepristransko, odgovorno ter se izogibajo vsem oblikam neprimernega vedenja, zlasti pa vsakršnemu nadlegovanju in trpinčenju na delovnem mestu.
(3)
Delavci dajejo prednost ciljem, ki jih Banka Slovenije uresničuje v javnem interesu, pred svojimi osebnimi interesi in cilji.
(4)
Banka Slovenije preverja skladnost ravnanj posameznikov z načeli tega kodeksa ob sklepanju pogodbe, v času veljavnosti in izvajanja pogodbe ter tudi po prenehanju veljavnosti pogodbe.
(1)
Banka Slovenije je pri izvajanju svojih pooblastil ter opravljanju nalog in dolžnosti na podlagi predpisov neodvisna (institucionalna, funkcionalna, osebna in finančna neodvisnost).
(2)
Banka Slovenije, člani Sveta Banke Slovenije ter drugi delavci pri svojem poklicnem delovanju v Banki Slovenije niso vezani in ne smejo zahtevati ali sprejemati navodil od državnih organov, uradov ali institucij in agencij EU, vlad držav članic in drugih organizacij, reguliranih subjektov ali drugih javnih ali zasebnih subjektov.
(3)
Člani Sveta Banke Slovenije ter drugi delavci pri izvajanju nalog za Banko Slovenije:
1.
sprejemajo lastne preudarne, objektivne in nepristranske odločitve in presoje, z upoštevanjem notranje organizacije in pooblastil odločanja v Banki Slovenije, brez nedovoljenega vpliva zunanjih deležnikov (neodvisnost), ter
2.
preprečujejo in se izogibajo nasprotju med interesi Banke Slovenije in osebnimi interesi (nepristranskost).
(4)
Člani Sveta Banke Slovenije in drugi delavci obvestijo Svet Banke Slovenije oziroma svojega neposredno nadrejenega in pooblaščenca za skladnost poslovanja o vsakem poskusu nedovoljenega vplivanja organizacij ali oseb zunaj Banke Slovenije na delavca v zvezi z opravljanjem njegovih poklicnih nalog v Banki Slovenije.
(1)
Banka Slovenije si prizadeva za jasno, celovito in pravočasno sporočanje informacij v zvezi z njenim delovanjem, ki v razmerju do javnosti omogoča uresničevanje odgovornosti Banke Slovenije kot neodvisne institucije, ob upoštevanju varstva zaupnosti informacij v skladu z veljavnimi predpisi.
(2)
Banka Slovenije si prizadeva za odprtost, dostopnost in dobro sodelovanje z drugimi javnimi organi, javnimi agencijami, nosilci javnih pooblastil in drugimi institucijami, ki delujejo v javnem interesu, upoštevaje njihove zakonite pristojnosti in predpise, ki urejajo postopke in podlage sodelovanja.
(3)
Delavci pri komunikaciji z zunanjimi deležniki glede delovanja ali odločitev Banke Slovenije upoštevajo določbe tega kodeksa ter pravila in načine sporočanja, ki jih določa Banka Slovenije.
(4)
Delavci zagotavljajo sledljivost (dokazljivost) glede svojih aktivnosti pri izvajanju poklicnih nalog za Banko Slovenije ter obveščajo pooblaščenca za skladnost o okoliščinah, ki lahko pomenijo tveganje integritete ali pojav korupcije.
7. člen
(vloga vodstva pri uresničevanju kodeksa)
Člani Sveta Banke Slovenije, direktorji ter drugi delavci s pooblastili za vodenje, s svojim zgledom aktivno prispevajo k ozaveščanju delavcev o načelih integritete in poklicne etike, ki so določena s tem kodeksom.
II. POGLAVJE
NASPROTJE INTERESOV
1. oddelek
Splošno glede nasprotja interesov
(1)
Nasprotje interesov pomeni okoliščino, ko imajo delavci osebne interese, ki vplivajo, lahko vplivajo ali za katere se zdi, da vplivajo na nepristransko in objektivno opravljanje njihovih poklicnih dolžnosti v Banki Slovenije.
(2)
Osebni interesi delavca pomenijo kakršnokoli dejansko ali potencialno, finančno ali nefinančno, posredno ali neposredno korist za delavca. Osebni interesi delavca, ki se upoštevajo pri presoji nasprotja interesov, so zlasti:
1.
premoženjski interesi (npr. lastništvo premičnega ali nepremičnega premoženja, imetništvo finančnih instrumentov, pravice pri upravljanju, finančne obveznosti in terjatve iz naslova posojil);
2.
interesi v zvezi z zastopanjem ali predstavljanjem zasebnih ali javnopravnih subjektov, vključno z voljenim ali imenovanim članstvom v organih vodenja ali nadzora, članstvom v organih političnih strank, lokalnih skupnosti, subjektov, ki izvajajo dejavnosti na področjih iz pristojnosti Banke Slovenije ali so poslovni partnerji Banke Slovenije;
3.
poslovni interesi, ki so povezani s poklicnimi ali drugimi pridobitnimi dejavnostmi iz trajnih ali občasnih poslovnih razmerij (kot so zaposlitev, poslovno svetovanje, avtorska dela) ter se opravljajo, so se opravljale ali jih delavec namerava opravljati (bodoča zaposlitev) za pravno ali fizično osebo, ki:
-
opravlja dejavnost na področjih iz pristojnosti Banke Slovenije,
-
je poslovni partner Banke Slovenije ali
-
nastopa kot lobist, svetovalec, pomemben poslovni partner ali zastopnik interesov reguliranega subjekta ali poslovnega partnerja Banke Slovenije;
4.
interesi nasprotne stranke v pomembnem pravnem sporu z Banko Slovenije, reguliranim subjektom ali poslovnim partnerjem.
(3)
Osebni interesi delavca obsegajo tudi interese drugih pravnih ali fizičnih oseb, ki so z delavcem tesno povezane na podlagi družinskih, prijateljskih, političnih ali poslovnih razmerij, kadar so te osebe nosilci koristi iz prejšnjega odstavka. Tesno povezane osebe so zlasti osebe, ki so v razmerju do delavca:
2.
oseba, s katero delavec ohranja pogoste in tesne zasebne stike (prijatelji, sorodniki), ki lahko vplivajo ali dajejo vtis, da vplivajo na nepristransko opravljanje nalog delavca v Banki Slovenije,
3.
partner v pomembnem poslovnem razmerju (npr. poslovni partner pri skupnem podjemu),
4.
nekdanji delodajalec ali tesni sodelavec (npr. v isti organizacijski enoti ali na istem področju).
9. člen
(preprečevanje nasprotja interesov pri opravljanju nalog)
(1)
Banka Slovenije v okviru organizacijskih in poslovnih možnosti zagotavlja ukrepe za preprečevanje nasprotja interesov v zvezi z delovnimi nalogami delavca.
(2)
Delavec se v zvezi z opravljanjem poklicnih dolžnosti v Banki Slovenije izogiba nasprotju interesov. V primeru, če delavec ugotovi obstoj okoliščin, ki lahko pomenijo nasprotje interesov, o tem nemudoma oziroma najpozneje v treh delovnih dneh pisno obvestiti svojega neposredno nadrejenega. Delavec mora v obvestilu razkriti tudi bistvene informacije glede osebnih interesov tesno povezane osebe v obsegu, ki omogoča presojo nasprotja interesov in izvedbo ustreznih ukrepov, da se zavarujejo interesi Banke Slovenije.
(3)
Delavec, ki v zvezi z opravljanjem poklicnih nalog za Banko Slovenije ugotovi obstoj okoliščin, ki lahko pomenijo nasprotje interesov, mora prenehati z delom v zadevi, razen če bi zaradi tega nastala občutna škoda za Banko Slovenije.
(4)
Nadrejeni na podlagi obvestila najkasneje v petih delovnih dneh odloči, ali obstoji nasprotje interesov in sprejme ustrezne ukrepe za odpravo nasprotja interesov ter o tem pisno obvesti delavca. Če nadrejeni odloči, da bo delavec kljub izkazanemu nasprotju interesov nadaljeval z delom v zadevi, poda delavcu zavezujoče usmeritve za ravnanje pri opravljanju nalog, da se prepreči nastanek nasprotja interesov. Nadrejeni o tej odločitvi nemudoma obvesti Službo za skladnost poslovanja, ki o tej odločitvi obvesti Komisijo za preprečevanje korupcije.
(5)
Delavec ali nadrejeni se lahko o obstoju nasprotja interesov oziroma glede ukrepov za preprečevanje nasprotja interesov posvetuje s pooblaščencem za skladnost poslovanja.
(6)
Nadrejeni evidentira prejeta obvestila in o odločitvi glede presoje in ukrepov za obravnavo nasprotja interesov pri delavcu.
10. člen
(preverjanje nasprotja interesov pri kandidatih za zaposlitev)
(1)
V okviru zaposlitvenega postopka Banka Slovenije preverja okoliščine, ki lahko pomenijo nasprotje interesov v primeru zaposlitve kandidata na prostem delovnem mestu.
(2)
Služba za skladnost določi podrobnejšo vsebino izjave o osebnih interesih in način njene predložitve.
(3)
Z izbranim kandidatom Banka Slovenije sklene pogodbo o zaposlitvi, če v zaposlitvenem postopku ni ugotovljeno nasprotje interesov ali so ob zaposlitvi sprejeti ustrezni ukrepi za obvladovanje ugotovljenega nasprotja interesov. Osebe, pristojne za izvedbo zaposlitvenega postopka, se lahko o obstoju nasprotja interesov oziroma o ukrepih za preprečevanje nasprotja interesov posvetujejo s pooblaščencem za skladnost poslovanja.
11. člen
(izjava o osebnih interesih v času zaposlitve)
(1)
Delavci enkrat letno (do konca januarja za preteklo koledarsko leto) Službi za skladnost poslovanja za namen preprečevanja nasprotja interesov, omejevanja tveganj korupcije in nedovoljenih vplivov pri opravljanju poklicnih nalog, predložijo izjavo o osebnih interesih, ki vsebuje naslednje informacije:
1.
o naložbah delavca v delnice in druge v finančne instrumente, ki jih je izdala kreditna institucija s sedežem v Republiki Sloveniji ali družba v isti skupini, oziroma instrumente, ki se nanašajo na tak subjekt (naziv izdajatelja, število in oznaka instrumentov, vrednost), in
2.
druge informacije, ki lahko pomenijo nasprotje interesov za Banko Slovenije v primeru zaposlitve na določenem delovnem mestu.
(2)
Delavci, ki so v preteklem koledarskem letu opravljali delo kot delavci s posebnim režimom odgovornosti na področju nadzora ali nalog Evrosistema, v izjavi o osebnih interesih za namene iz prvega odstavka tega člena posredujejo naslednje informacije:
1.
o naložbah v delnice in druge finančne instrumente, ki jih je izdala ali se nanašajo na kreditno institucijo s sedežem v RS ali drugi državi članici EU oziroma družba v isti skupini, ali drug subjekt nadzora Banke Slovenije, vključno z naložbami v instrumente, ki jih za delavca upravlja tretja oseba in naložbami v kolektivne naložbene sheme, ki pretežno nalagajo v instrumente subjektov istega sektorja (naziv izdajatelja, število in oznaka instrumentov, vrednost),
2.
o drugih finančnih naložbah delavca, kadar naložba v posamezno sredstvo oz. instrument presega vrednost 10.000 EUR, vključno z naložbami v instrumente, ki jih za delavca upravlja tretja oseba in z naložbami v kolektivne naložbene sheme (izdajatelj, število in oznaka finančnega instrumenta oz. finančnega sredstva, vrednost) ter
3.
posamezne transakcije povečanja ali zmanjšanja denarnih sredstev na računih pri kreditnih institucijah v preteklem koledarskem letu, če je transakcija presegla 10.000 EUR (vključno z več posameznimi, očitno povezanimi transakcijami) in ne gre za prejemek iz naslova plače oziroma drugih prihodkov iz delovnega razmerja z Banko Slovenije (datum transakcije, vrednost transakcije, prejemnik/plačnik in namen transakcije) in
4.
druge informacije, ki lahko pomenijo nasprotje interesov za Banko Slovenije v primeru zaposlitve na določenem delovnem mestu.
(3)
Delavci, ki so v preteklem koledarskem letu opravljali funkcijo člana Sveta Banke Slovenije, generalnega sekretarja oziroma direktorja ali namestnika direktorja organizacijske enote, ter delavci, ki so v preteklem koledarskem letu vodili stalne strokovne skupine na področju nalog nadzora ali nalog Evrosistema (odsek ali druga stalna strokovna skupina) oziroma so sodelovali v postopku javnega naročanja za Banko Slovenije, v izjavi o osebnih interesih za namene iz prvega odstavka tega člena, posredujejo Banki Slovenije naslednje informacije:
1.
o nepremičninah v lasti delavca (datum pridobitve, vrsta, lokacija in identifikacija nepremičnine, vrednost, način uporabe, pravice tretjih),
2.
o premičninah v lasti delavca, katerih posamična vrednost presega 10.000 EUR (čas pridobitve, opis, vrednost, način uporabe),
3.
o denarnih sredstvih delavca pri kreditnih institucijah, če njihova skupna vrednost pri posamezni instituciji presega 10.000 EUR (kreditna institucija, skupni znesek),
4.
o gotovini v lasti delavca, če njena skupna vrednost presega 10.000 EUR (znesek in valuta),
5.
o dolgovih, obveznostih oziroma prevzetih jamstvih delavca, katerih vrednost do posameznega upnika presega 10.000 EUR (znesek, vrsta, upnik),
6.
o terjatvah delavca, katerih skupna vrednost do posameznega dolžnika presega 10.000 EUR (vrednost, dolžnik),
7.
o naložbah v finančne instrumente, ki jih je izdala ali se nanašajo na kreditno institucijo s sedežem v RS ali drugi državi članici EU oziroma na družbo v isti skupini, ali drug subjekt nadzora Banke Slovenije, vključno z naložbami v instrumente, ki jih za delavca upravlja tretja oseba in naložbami v kolektivne naložbene sheme, ki pretežno nalagajo v instrumente subjektov istega sektorja (naziv izdajatelja, število in oznaka instrumentov, vrednost),
8.
o drugih finančnih naložbah delavca (deležih, delnicah in upravljavskih pravicah v gospodarskih družbah), kadar naložba v posamezno sredstvo oz. instrument presega vrednost 10.000 EUR, vključno z naložbami v instrumente, ki jih za delavca upravlja tretja oseba in z naložbami v kolektivne naložbene sheme (izdajatelj, število in oznaka finančnega instrumenta oz. finančnega sredstva, vrednost) ter
9.
posamezne transakcije povečanja ali zmanjšanja denarnih sredstev na računih pri kreditnih institucijah v preteklem koledarskem letu, če je transakcija presegla 10.000 EUR (vključno z več posameznimi, očitno povezanimi transakcijami) in ne gre za prejemek iz naslova plače oziroma drugih prihodkov iz delovnega razmerja z Banko Slovenije (datum transakcije, vrednost transakcije, prejemnik/plačnik in namen transakcije) in
10.
druge informacije, ki lahko pomenijo nasprotje interesov za Banko Slovenije v primeru zaposlitve na določenem delovnem mestu.
(4)
Služba za skladnost določi podrobnejšo vsebino izjave o osebnih interesih iz tega člena in način njene predložitve.
(5)
Pooblaščenec za skladnost poslovanja na podlagi prejetih izjav ter morebitnih dodatnih pojasnil s strani delavca o okoliščinah, ki vzbujajo sum nasprotja interesov, nedovoljenih vplivov ali korupcije, seznani delavca in nadrejenega ter predlaga ustrezne ukrepe.
2. oddelek
Zasebne dejavnosti in javno udejstvovanje
12. člen
(omejitve zasebnega delovanja in zasebnih dejavnosti)
