4d220065-9c91-480c-8d10-dfcb974d92f2

Spodbuja se vzdrževanje in oblikovanje kulturne krajine, ohranitev poseljenosti, ohranitev kmetijske proizvodnje in zagotavljanje primernega dohodka za kmetije. Ohranjajo se kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot virom za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbuja se kmetijska raba zemljišč za ohranjanje kakovostne kulturne krajine. Pri nadaljnjem razvoju kmetijstva v občini se zagotavlja prilagajanje naravnim razmeram in hkrati razvijanje novih, tržno zanimivih oblik pridelovanja hrane s poudarkom na sonaravni pridelavi. Sonaravna kmetijska pridelava se spodbuja na zemljiščih in legah z ugodnimi reliefnimi in talnimi razmerami ter z dobro dostopnostjo.

Razvoj intenzivnega kmetijstva v konvencionalnih oblikah kmetovanja se še naprej usmerja na edino večje ravninsko območje, Kočevsko polje, drugod na podeželju pa se spodbujajo tradicionalne in alternativne oblike kmetovanja, s katerimi se ohranja tradicionalna kmetijska kulturna krajina (eko-kmetijstvo, sadjarstvo z obnavljanjem starih ekstenzivnih visokodebelnih sadovnjakov), tako da se bo povečal delež sonaravnega oziroma ekološkega ter integriranega kmetovanja, pri katerem se bodo uveljavljali ekološki standardi, predvsem pa ukrepi za varstvo vodnih virov. Na teh območjih se poleg zagotavljanja prehranske varnosti zagotavlja tudi vzdrževanje kulturne krajine, zlasti dediščinskih kulturnih krajin (dolina zgornje Kolpe, območja ravnic ob Rinži, Čeplje, Jelenja vas in Laze pri Predgradu), in sicer krajin travnatega sveta, njivskih krajin in krajin s trajnimi nasadi, s čimer se ohranja tudi biotska raznovrstnost.

Kot poglavitna kmetijska dejavnost se razvija živinoreja v povezavi s poljedelstvom. Spodbujajo se vračanje živilske industrije na podeželje v obliki majhnih predelovalnih obratov in delitev dela med kmečkimi gospodarstvi ter pridelava zdrave, cenovno ugodne in ekološko neoporečne hrane in pridelkov, ki se uporabljajo v drugih gospodarskih panogah (industrijske rastline). Ohranjajo in razvijajo obstoječi živinorejski obrati, predvsem pa se razvijajo ekstenzivne oblike govedoreje, reje drobnice in konjereje.

Travnati svet se optimalno izkorišča s košnjo in nadzorovano pašo (električni pastir, ograja). Z vzdrževanjem gozdnega roba in košnjo jas in košenic se preprečuje zaraščanje površin in ohranja prehranska baza za divjad.

Sadjarstvo se razvija na območjih z ugodnimi razmerami za sadovnjake. Na območjih opuščenih naselij se vzdržujejo obstoječi travniški sadovnjaki in drugo sadno drevje z namenom ohranjanja genskega sklada starih sort. Spodbuja se razvoj čebelarstva.

Glede na bogato biotsko raznovrstnost v občini se na celotnem območju spodbujajo ekološko kmetovanje in druge oblike sonaravnega kmetovanja. Za tovrstne načine kmetovanja so najbolj primerna območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Spodbuja se ohranjanje, obnavljanje in širjenje travniških sadovnjakov zlasti s ciljem ohranjanja tradicionalne kulturne krajine in avtohtonih sort sadja.

Izboljševalni ukrepi: Na območjih z neugodno parcelno strukturo se zlasti na površinah za poljedelstvo hkrati z melioracijami kmetijskih zemljišč izvajajo komasacije, pri čemer se ohranjajo temeljne značilnosti krajinske strukture, mreže poti, prostorskih smeri, naravnih koridorjev in logike krajinskih vzorcev. Agromelioracije se potencialno lahko izvajajo na celotnem območju občine ob predhodnem soglasju službe, pristojne za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev. Za potrebe namakanja kmetijskih površin, kjer so ugodni pogoji za pridelavo vrtnin oziroma zelenjadarstvo (predvsem Kočevsko polje), se uredijo vodni zadrževalniki na območjih, za katera bodo po izračunu vodne bilance ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske namene. Zadrževalniki in novo oblikovani obvodni prostori se urejajo sonaravno in v skladu z naravovarstvenimi zahtevami ter s ciljem, da se omogoči večnamenskost novega vodnega in obvodnega prostora, npr. raba v rekreativne namene, ribolov in podobno. Na drugih kmetijskih površinah se za potrebe kmetijstva urejajo manjši, lokalni zbiralniki za padavinsko vodo. Na območjih večjih kompleksov najboljših kmetijskih zemljišč (npr. Kočevsko polje, okolica Kočevske Reke in Gotenice, Koprivniško polje, Spodnjeloška dolina) ter na drugih območjih, kjer se izkaže interes, se izvedejo komasacije ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev.

Usmeritve za kmetovanje glede na omejitve v prostoru: na območjih varstva vodnih virov se kmetijska dejavnost omeji glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev, mineralnih gnojil in živalskih odpadkov, zato bo ponekod potrebna tudi prilagoditev tehnologij v kmetijstvu.

Na območjih izjemnih in dediščinskih krajin in na njihovem obrobju je postavitev objektov in naprav za potrebe vrtnarstva oziroma zelenjadarstva (plastenjaki, steklenjaki) dopustna samo na obrobju naselij, in sicer na legah, ki niso vidno izpostavljene, tako da objekti ne bodo vidno moteči. Uvajanje novih, neavtohtonih kultur, ki bi zahtevale specifične ureditve in s tem spremembo krajinskega vzorca, na teh območjih ni dopustno.

Na območjih, kjer so ugodne razmere za razvoj kmetijstva, se po potrebi lahko urejajo zbiralniki padavinske vode in vodna zajetja. Neavtohtone kulture, ki bi zahtevale specifične ureditve, ukrepe in s tem spremembo krajinskih vzorcev, se ne uvajajo.

V primerih prostorske in prometne utesnjenosti se omogoči preselitev kmetij, ki se krepijo ali kažejo težnjo po krepitvi, na površine zunaj strnjenih naselij, skladno z določili tega odloka. Pod enakimi pogoji se lahko urejajo nove kmetije in kmetijski obrati zunaj naselij.

Pri dimenzioniranju kmetijskih gospodarskih objektov (novogradnje, prenove) se na celotnem območju občine smiselno upoštevajo dimenzije in proporci obstoječih objektov. Večje dimenzije kmetijskih objektov so dopustne po predhodni prostorski in okoljski utemeljitvi.

Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti, vezanih na predelavo kmetijskih pridelkov. Omogočijo se nove dodatne dejavnosti, ki ne bodo neposredno vezane na kmetijsko pridelavo, bodo pa omogočile aktivnejše vključevanje kmetijstva v mrežo podjetništva. Spodbuja se razvoj turizma na kmetijah ter omogoči izgradnja dodatnih objektov in ureditev ustreznih površin za prostočasne dejavnosti. Primarno se za izgradnjo ali povečanje nočitvenih in gostinskih kapacitet ter drugo turistično ponudbo izkoristijo obstoječi objekti na kmetiji (obstoječi stanovanjski in gospodarski objekti). Hkrati se kmetijam zagotovijo ustrezne prostorske možnosti za oblikovanje kompleksne turistične ponudbe (nočitvene kapacitete in druga turistična, športna ter rekreacijska infrastruktura ipd.). Pogoji za umeščanje turizma na kmetiji se presodijo in utemeljijo z urbanističnega vidika, upoštevajoč prostorske in druge razvojne možnosti posameznih kmetij. Zagotovi se gospodarno ravnanje s tlemi (kmetijskimi zemljišči). Pri vsakršnem posegu v tla se viški rodovitnega dela namenijo rekultivaciji drugih kmetijskih zemljišč oziroma morebitni vzpostavitvi novih kmetijskih površin.

Za potrebe zaokrožanja kmetijske posesti se bodo ponekod povečevale kmetijske površine na račun gozda. Omogoči se vzpostavljanje kmetijskih zemljišč na površinah v zaraščanju in na degradiranih območjih.

Zaradi zagotavljanja prehranske varnosti se dolgoročno ohranjata obseg in kakovost kmetijskih zemljišč, primernih za kmetijsko pridelavo.