Območje programske zasnove se nanaša na realizacijo vzhodne mestne vpadnice. Za opredelitev poteka trase, ki je vključena v programsko zasnovo, so bile izdelane variantne programsko – urbanistične zasnove.
Na osnovi urbanističnega vrednotenja predstavljenih variant je bila izbrana varianta, ki povezuje mestno središče (Bleiweisovo cesto) preko Mladinske ulice in v nadaljevanju s prečkanjem globeli Kokre med Gregorčičevo ulico na desnem in Likozarjevo ulico na levem bregu na območju Planine.
Usmeritve za pripravo zasnov temeljijo na izhodišču povezave dveh markantnih fokusov mesta, stanovanjskega središča Planine in mestnega središča z vitalnimi družbenimi dejavnostmi. Prenova severnega mostu in Oldhamske ceste je sicer pomemben prispevek k prometni ureditvi mesta, a brez ustrezne dodatne povezave obeh bregov Kokre zaradi večje propustnosti zgolj povečuje frekventnost prometa ter posledično veča prometne zastoje v stičiščih Bleiwesove in Oldhamske oziroma Bleiweisove in Ceste Staneta Žagarja. Zaprtje južnega mostu in Poštne ulice za motorni promet zaradi oblikovanja peščevih con starega jedra mesta Kranja dodatno utemeljuje potrebo po novi prometnici. Večanje števila motornih vozil ob logični zahtevi uporabnikov cest in storitev javnega sektorja po zagotovitvi zadostnih površin za mirujoči promet v bližini mestnega središča terja sočasno razreševanje lokacij garažnih hiš ob vstopu v strogo središče.
Podrobnejši potek trase z mejo območja je razviden iz grafičnega dela.
Organizacija dejavnosti znatno upošteva dejstvo ohranitve dejanskih prometnic na območju obravnave. Povezuje dvoje krožišč, prvega na Likozarjevi in drugega v stičišču tokrat štirih prometnic, Bleiweisove, Žagarjeve, Mladinske in Stošičeve, na katero se, po njeni razširitvi in rekonstrukciji, navezuje tudi obstoječa posodobljena mestna avtobusna postaja. S to varianto se določa dvoje vmesnih križišč, eno v podaljšku Žanove, z upoštevanjem priključka na Cesto na Klanec, ter drugega z Gregorčičevo ulico, s katere se v južnem kraku v podaljšku obstoječih prometnic ob Občini in Globusu predvideva dvoje uvozov v garažno hišo.
Razporeditev dejavnosti omogoča poudarjanje peščevih površin v osrednjem delu mesta, saj predvideva kot peščeve cone tako Stritarjevo, kot južni del Partizanske ulice, kasneje tudi Slovenski trg. Omogočeni so dostopi v troje novopredvidenih garažnih hiš, pri čemer se garažna hiša ob Partizanski napaja izvennivojsko iz južne garažne hiše pod povezovalko. Predvideva tudi izrabo mostu, katerega oblikovanje se določa s prostorskim izvedbenim aktom s predhodno pripravo presoje vplivov na okolje.
Za potek trase vzhodne mestne vpadnice se določa izdelava lokacijskega načrta, ki se navezuje tudi na urejanje območij Stare Save na desnem bregu kanjona Kokre.
Vzhodna mostna vpadnica nadaljuje profil obstoječe že izvedene povezovalke z vzhodne smeri do Likozarjeve ulice, s tem da obojestransko ohranja dolgoročni koridor zelenice, kolesarske steze in hodnika za pešce. Njegovo oblikovanje se določa s prostorskim izvedbenim aktom, predhodno se pripravi tudi presoja vplivov na okolje. Na desnem bregu reke, enako kot na levem, vpadnica, ki po križanju z Gregorčičevo ulico nadaljuje po Mladinski do krožišča, ohranja prvotni profil. Ob peščevih površinah se nizajo izstopi v zelene parkovne površine oziroma navezave na bližnje peščeve prometnice (južni del Partizanske, Stritarjeva, slepi zaključki Ceste talcev, itd.)
Urbanistične usmeritve predvidevajo tudi rušitve in sicer stanovanjski objekt na lokaciji vzhodnega krožišča Likozarjeve, nadalje sklop objektov (ali del) gostišča, v stiku z Gregorčičevo ulico pa stanovanjski objekt ter sklop objektov stare Save in Merkurja. Rušitve slednjih so smiselna opcija v primeru nadomestitve z garažno hišo ter poslovno – stanovanjskim kompleksom. Nova trasa namreč s svojim potekom odpira nove možnosti izrabe obcestnih površin. Tako se predvideva optimalna pozidava desne strani reke z obveznim varovanim zelenim koridorjem kanjona Kokre ter robne vegetacije ob prelomnicah.
Potek trase med Likozarjevo ulico in globeljo reke Kokre ter v nadaljevanju proti Gregorčičevi ulici predstavlja najkrajšo možno povezavo obeh bregov Kokre z neposrednim premim nadaljevanjem smeri iz smeri že izvedene vzhodne vpadnice. Potrebna bo rušitev obstoječih objektov na tem pozidanem območju. V nadaljevanju pa poteka trasa preko kmetijskih površin in premosti kanjon Kokre (okoli 20 m severno od obstoječega mostu v dnu globeli) na mestu, kjer je ta širok približno 120 m.
Po prehodu na desni breg se v smeri proti križišču z Gregorčičevo ulico trasa z desno krivino polmera 400 m usmeri v koridor obstoječe Mladinske ulice, v katerem poteka s prilagoditvami obrobnemu pozidanemu območju v levi krivini polmera 1.000 m. Izza križišča z Bleiweisovo cesto se smer cestnega koridorja nadaljuje proti Stošičevi ulici.
Dolžina obravnavanega odseka med križiščema z Likozarjevo ulico in Bleiweisovo cesto je okoli 800 m.
Nov prometni koridor premosti globok kanjon reke Kokre na višini gornjih rečnih teras dobrih 25 m iznad rečne struge.
Od križišča z Likozarjevo ulico na Planini se niveletni potek znižuje z 2,1% padcem proti kanjonu Kokre, od križišča s podaljškom Žanove ulice se niveletni potek (na območju mostu) z blagim vzponom 0,57% dviguje proti desnemu bregu in od križišča z Gregorčičevo ulico nadaljuje v koridorju obstoječe Mladinske ulice z 2,3% vzponom do križišča z Bleiweisovo cesto.
Načrtovan je sledeči karakteristični profil, ki izhaja iz osnovne širine dvopasovnega vozišča 2 x 3,25 m = 6,50 m, obojestranskih kolesarskih steza in hodnikov za pešce.
Profil kolesarskih steza in hodnikov za pešce varira glede na prostorske možnosti in predvideno urbanistično izrabo prostora.
Odsek med križiščem z Likozarjevo ulico in podaljškom Žanove ulice (dolžina odseka je okoli 200 m) ima načrtovani stranski zelenici širine 2,5 m, ki ločujeta obojestranski kolesarski stezi širine 1,0 m in hodnika za pešce širine 2,40 m od dvopasovnega vozišča.
Odsek med podaljškom Žanove ulice in Gregorčičevo ulico (dolžina odseka je okoli 300 m na območju mostu čez Kokro) ima načrtovani obojestranski kolesarski stezi širine 1,75 m ob vozišču ter obojestranska hodnika za pešce širine 2,40 m.
Na odseku med križiščem z Gregorčičevo ulico in križiščem z Bleiweisovo cesto (odsek dolžine je okoli 200 m) se obojestranska kolesarska steza ob vozišču in hodnik za pešce prilagajata razpoložljivemu prostoru obstoječe robne pozidave. Pri tem je treba upoštevati širino kolesarske steze 1,75 m in širino hodnika za pešce 1,60 m. V primeru prostorskih omejitev se zmanjša širina hodnika za pešce, kar je opravičljivo glede na bližnjo Stritarjevo ulico, ki bo v celoti namenjena predvsem peš prometu.
Načrtovana trasa poleg obeh robnih križišč z Likozarjevo ulico na levem in Bleiweisovo cesto na desnem bregu vključuje še dve križišči, in sicer v podaljšku Žanove ulice na levem in obstoječo Gregorčičevo ulico na desnem bregu.
Z namenom umirjanja prometa in ustrezno prometno prepustnostjo se določa možnost ureditve krožnega križišča na Likozarjevi ulici; ureditev krožnega križišča v podaljšku Žanove ulice je smiselna zaradi ohranitve dvopasovnega profila na mostu (pri klasičnem križišču bi bila potrebna širitev za pas za leve zavijalce), krožišče z Bleiweisovo cesto pa je edina možna rešitev zaradi stikanja petih prometnih smeri.
Križišče z Gregorčičevo ulico je načrtovano v klasični obliki štirikrakega križišča, ker se načrtuje ukinitev priključka Stritarjeve ulice (cone za pešce), hkrati pa takšna rešitev narekuje ukinitev priključka južnega kraka Partizanske ceste. Dostop na to območje je potrebno urediti preko že obstoječih poti na Gregorčičevo ulico na območju severno od Prešernovega gaja.
Morebitna umestitev krožnega križišča vključno z ohranitvijo priključevanja Partizanske ceste bi močno posegla v območje najjužnejšega objekta ob Partizanski cesti.
Da bi zavarovali stanovanjske objekte na zahodnem robu južnega priključka Gregorčičeve ulice in objekte z vrtovi na vzhodnem robu severnega priključka Gregorčičeve ulice, je načrtovano križišče dokaj razpotegnjeno in za promet v smeri Gregorčičeve dokaj neugodno zaradi poteka v nasprotnosmernih krivinah v samem križišču in ostrega kota križanja cestnih smeri.
Poleg razpotegnjenosti križišča z Gregorčičevo ulico in prisilnega prilagajanja poteka ceste v območju križišča je potrebno pri načrtovanju dodatno utemeljiti krožno križišče z Bleiweisovo cesto. Obseg tega križišča je omejen z obcestno pozidavo, stičišče današnjih cest leži v nagibu, kar je za ureditev krožnega križišča zahtevno, načrtovani posegi so namreč v območju parkovnih in pozidanih površin.
V nadaljnji fazi je potrebno predvsem na teh ključnih točkah podrobneje preučiti v programski zasnovi podane rešitve, ki morajo temeljiti na ustreznih podlagah in upoštevati rezultate prometnih analiz ter prometnega dimenzioniranja ključnih križišč.
Pri načrtovanju je potrebno vso pozornost nameniti varstvu naravnih vrednot ter oblikovanju območja na način, ki omogoča sonaravnost posega ter sobivanje naravnega habitata.