Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Brezovica

897. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Brezovica

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) in 17. člena Statuta Občine Brezovica (Uradni list RS, št. 17/12) je Občinski svet Občine Brezovica na 10. redni seji dne 11. 2. 2016 sprejel

O D L O K
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Brezovica

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina in sestavine odloka)

(1)

S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt (v nadaljevanju: OPN) Občine Brezovica, ki ga je izdelala družba Urbania d.o.o. v letu 2016, pod št. 008-3a-10.

(2)

Sestavni del odloka sta grafični in tekstualni del.

(3)

OPN je sestavljen iz besedila in grafičnega dela, ki se delita na strateški in izvedbeni del.

(4)

Besedilo OPN obsega naslednja poglavja:

I. Uvodne določbe,

II. Strateški del,

III. Izvedbeni del,

IV. Prehodne in končne določbe.

(5)

Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte:

Številka	Karta	Merilo
I.1	Zasnova prostorskega razvoja občine	1:50 000
I.2.1	Zasnova gospodarske javne infrastrukture – energetska infrastruktura	1:50 000
I.2.2	Zasnova gospodarske javne infrastrukture – infrastruktura s področja komunalnega gospodarstva ter varstva okolja	1:50 000
I.2.3	Zasnova gospodarske javne infrastrukture – infrastruktura s področja vodooskrbe	1:50 000
I.2.4	Zasnova gospodarske javne infrastrukture – prometna infrastruktura	1:50 000
I.2.5	Zasnova gospodarske javne infrastrukture – komunikacijska infrastruktura	1:50 000
I.3	Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, prikaz okvirnih območij naselij in razpršene poselitve ter razpršene gradnje	1:50 000
I.4.1	Usmeritve za razvoj v krajini	1:50 000
I.4.2	Usmeritve za potrebe obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za potrebe zaščite in reševanja	1:50 000
I.5	Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč	1:50 000

(6)

Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte:

Številka	Karta	Merilo
1.	Pregledna karta občine	1:50 000
2.	Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe prostora in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture	1:50 000
3.	Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev	1:5 000
4.	Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture	1:5 000
5.	Prikaz območij enot urejanja prostora, občinskih podrobnih prostorskih načrtov in državnih prostorskih načrtov	1:5 000

(7)

Vsi varstveni in drugi pravni režimi so zajeti v Prikazu stanja prostora (obvezna priloga k OPN), ki se ga sproti obnavlja. Vse omejitve in prepovedi v zvezi z namensko rabo ter posegi v prostor izhajajo iz posameznih področnih predpisov, ki zagotavljajo celovito varstvo okolja in se jih obvezno upošteva tako pri načrtovanju kot pri konkretnih odločitvah v upravnem postopku.

2. člen

(uporabljeni izrazi)

(1)

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.

(2)

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

II. STRATEŠKI DEL

II.1 SPLOŠNE DOLOČBE

3. člen

(vsebina strateškega dela)

Besedilo strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja:

II.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

II.3 Zasnova prostorskega razvoja občine

II.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra

II.5 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana

II.6 Določitev okvirnih območij razpršene poselitve

II.7 Usmeritve za prostorski razvoj občine

II.2 IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE

II.2.1 IZHODIŠČA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE

4. člen

(usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov)

V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz naslednjih dokumentov:

-

Odlok o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04),

-

Uredba o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04),

-

Sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi,

-

Drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture.

5. člen

(osnovne ugotovitve, ki izhajajo iz analiz stanja, teženj in možnosti prostorskega razvoja)

Osnovne ugotovitve so:

-

Občina ima ugodno lego v soseščini glavnega mesta države,

-

Občina ima en večji gravitacijski pol in sicer somestje naselij Brezovica, Vnanje Gorice in Notranje Gorice (z naseljem Žabnica, ki se ga upošteva tudi pri kasnejših omembah urbane aglomeracije/somestja Brezovica–Vnanje Gorice–Notranje Gorice v tekstu odloka); drugi manj izrazit pol predstavljajo Jezero–Podpeč–Preserje–Kamnik pod Krimom; tretji manj izrazit pol je poselitev na Rakitni,

-

Somestje naselij Brezovica, Vnanje Gorice in Notranje Gorice z vidika števila prebivalstva (skupno več kot 5000), razpoložljive družbene infrastrukture, oskrbnih funkcij, ugodne prometne lege in razvitega javnega potniškega prometa predstavlja urbano aglomeracijo, kjer se vrši intenzivni razvoj poselitve,

-

Rast števila prebivalstva, ki je posledica pozitivnega naravnega in selitvenega prirastka,

-

Velik delež površin z varstvenimi režimi ohranjanja narave in kulturne dediščine,

-

Neenakomerna opremljenost občine s komunalno infrastrukturo,

-

Neizkoriščeni turistični potenciali, kjer prednosti predstavljajo velika naravna ohranjenost, raznolika naravna in kulturna krajina ter druge naravne in kulturne danosti,

-

Potencial za razvoj trajnostnega turizma predstavlja predvsem območje krajinskega parka Ljubljansko barje in Rakitniška planota kot del Krimskega hribovja.

6. člen

(razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije)

(1)

Razvojne potrebe občine po novih stavbnih zemljiščih namenjenih obrtni dejavnosti (centralizacija), družbeni infrastrukturi (varstvo otrok in starejših, izobraževanje), rekreaciji in stanovanjski gradnji,

(2)

Učinkovitejše načrtovanje komunalne infrastrukture v občini,

(3)

Uvajanje sistemskega pristopa pri načrtovanju, pripravi in prenovi gospodarskih con,

(4)

Izboljšanje opremljenosti lokalnih središč z družbenimi dejavnostmi in zdravstveno oskrbo ter zagotavljaje prostorskih pogojev za uresničevanje javnega interesa na področju kulture,

(5)

Izkoristiti potencial občine za razvoj turizma,

(6)

Prenova vodovodnega omrežja za zmanjšanje izgub pitne vode ter dograditev vodovodnega omrežja,

(7)

Sanacija degradiranih območij (kamnolomi, črna odlagališča),

(8)

Razvoj celovitejše in okolju prijazne turistične ponudbe z naslova dopustnih gospodarskih dejavnosti krajinskega parka Ljubljansko barje opredeljenih v predpisu, ki ureja krajinski park Ljubljansko barje, ter hkrati ohranjanje narave,

(9)

Oskrba z električno energijo (zagotavljanje ustreznih napetosti v električnem omrežju) in oskrba z obnovljivimi viri energije,

(10)

Razvoj optičnega omrežja in ureditev javnega lastništva kategoriziranih javnih cest,

(11)

Okrepitev in vzpostavitev rekreacijskih povezav s sosednjimi občinami,

(12)

Dograditev kanalizacijskega omrežja v naselju Brezovica, Žabnica in Rakitna,

(13)

Postavitev usmerjevalnega sistema, povečanje prometne varnosti, odstranitev motečih elementov iz območja cest in križišč,

(14)

Dograditev pločnikov, prednostno na mestih, kjer lahko služijo kot povezava med že zgrajenimi odseki.

7. člen

(medsebojni vplivi in povezave s sosednjimi območji)

(1)

Medobčinsko sodelovanje je z družbenega vidika intenzivno z Mestno občino Ljubljana in občinami Vrhnika, Log - Dragomer, Ig in Dobrova - Polhov Gradec. Večina delovno aktivnega prebivalstva Občine Brezovica je zaposlena izven občine. Občina Brezovica je navezana na Ljubljano kot regionalno središče in središče za administrativne zadeve, saj sodi pod okrilje Upravne enote Ljubljana, Izpostava Vič - Rudnik. Proti Mestni občini Ljubljana so usmerjeni močni tokovi delovnih migracij in migracij zaradi izobraževanja (srednješolskega in višjih stopenj).

(2)

Na področjih kot so razvoj urbanega regionalnega sistema, razvoj delovnih mest oziroma poslovnih in proizvodnih con, ureditev boljših prometnih povezav, javnega potniškega prometa in gospodarske javne infrastrukture (energetske in okoljske), vzpostavitev regionalnih povezav okoljskih dejavnosti, trajnostnega turizma (»barjanske« občine), rekreacije ipd., bo potrebno sodelovanje okrepiti v vseh smereh.

II.2.2 CILJI

8. člen

(cilji prostorskega razvoja)

(1)

Prostorski razvoj stanovanjske gradnje se usmerja in načrtuje izključno na razpoložljivih prostih, degradiranih in nezadostno izkoriščenih površinah stavbnih zemljišč znotraj obstoječih naselij, pri čemer ima prenova prednost pred novogradnjo. Širitev naselij je dopustna le, če znotraj obstoječega naselja nadaljnji prostorski razvoj ni možen ali če gre za zaokroževanje naselja ali njegovih delov v primeru razloženega naselja. Novo poselitev se usmerja izključno le na komunalno opremljena, javno dostopna, razpoložljiva nepozidana zemljišča znotraj strnjenih kompleksov obstoječih naselij. Z zelenimi cezurami se preprečuje zlivanje naselij oziroma zaselkov in se tako ohranja njihovo prostorsko identiteto, strukturno kompleksnost in čitljivost v prostoru.

(2)

Občina bo nadaljnji prostorski razvoj stanovanjske gradnje primarno usmerjala v območja obstoječih poselitvenih območij s smiselno zaokrožitvijo urbane aglomeracije Brezovica–Vnanje Gorice–Notranje Gorice. Zmerni razvoj poselitve je predviden za naselja Podpeč, Jezero, Kamnik pod Krimom, Preserje in Rakitna.

(3)

Poslovno-proizvodne dejavnosti se bo usmerjalo v obstoječa in nova območja za gospodarske dejavnosti v naselju Brezovica. Razvijalo se bo tudi obstoječe poslovne dejavnosti na območju Podpeči in Kamnika pod Krimom. Ta območja bodo lahko omogočila odprtje novih delovnih mest (obrt, proizvodnja, servisne dejavnosti itd.).

(4)

Na območjih razpršene poselitve je zaradi izboljšanja pogojev bivanja in opravljanja kmetijskih ter drugih dopolnilnih dejavnosti sprememba namenske rabe prostora zaradi gradnje možna znotraj vrzeli obstoječih stavbnih zemljišč, na robovih stavbnih zemljišč oziroma je gradnja možna na nezadostno izkoriščenih površinah obstoječih stavbnih zemljišč. Prednost imata prenova in sanacija, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti.

(5)

Obnoviti in zagotoviti je potrebno ustrezno prometno infrastrukturo, predvsem javni potniški promet v povezavi s površinami P+R, z zagotavljanjem hitrega in varnega dostopa do delovnih mest, upravnih in ostalih dejavnosti.

(6)

Občina bo skrbela za uravnotežen in z gospodarsko javno infrastrukturo podprt koncept razvoja že obstoječega in načrtovanega poslovno-proizvodnega območja v severnem delu občine.

(7)

Krepila se bo opremljenost z družbeno infrastrukturo na področju vzgoje in izobraževanja, zdravstvenega varstva, varstva starejših, kulture in športa.

(8)

Za potrebe razvoja rekreacije in turizma se bo koristilo potenciale naravne in kulturne krajine (Ljubljansko barje, Krimsko hribovje z Rakitniško planoto, Ljubljanica, Podpeško jezero idr.) ter drugo kulturno dediščino (cerkev sv. Ane, arheološko najdišče ob Ljubljanici pri Podpeči, Podpeški kamnolom idr.) in hkrati skrbelo za njihovo ohranjanje ter varovanje. Osrednjo vlogo središč za šport in rekreacijo bodo še naprej obdržale šolske telovadnice osnovnih šol na Brezovici, Preserju, Notranjih Goricah in Rakitni, zunanja igrišča ob osnovnih šolah na Brezovici, Preserju, Notranjih Goricah, Rakitni in Jezeru, zunanje igrišče na Postaji in balinarski športni park v Radni v naselju Brezovica ter Športni park Jama v Notranjih Goricah. Območje Ljubljanskega barja ter Krimskega hribovja z Rakitniško planoto bo še naprej ohranilo osrednjo vlogo na področju športa in rekreacije na prostem.

(9)

Znotraj poselitvenih območij se bo dogradilo ali prenovilo oziroma izboljšalo manjkajočo komunalno infrastrukturo (vodovod, kanalizacija), prometno infrastrukturo (ceste, pločniki), energetsko infrastrukturo (plinovod, elektrovod, javna razsvetljava), elektronske komunikacije (optično omrežje) ter drugo javno infrastrukturo (zelene in javne površine, pokopališča, urbana oprema, ekološki otoki, prometna signalizacija).

(10)

Degradirane površine in površine v ekstenzivni rabi se bo saniralo (opuščena kamnoloma v Notranjih Goricah in Kamniku pod Krimom, črna odlagališča odpadkov).

(11)

Ohranjalo se bo območja razpršene poselitve, območja razpršene gradnje pa se bo skušalo sanirati s komunalnim opremljanjem in drugimi ukrepi, kot jih predvidevajo področni predpisi.

(12)

Krepil se bo razvoj podeželja v povezavi z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah in trajnostnim turizmom v naravno dobro ohranjenem prostoru. Ohranjalo se bo krajinsko sliko podeželja občine z načrtnim oblikovanjem novogradenj na robovih naselij, v odprtem prostoru pa z ohranjanjem tipične strukture poljske razdelitve na obdelovalne parcele (v kolikor je to še smotrno za kmetijsko proizvodnjo) ter usmerjanjem kmetijske dejavnosti v ohranjanje kulturne krajine in prepoznavnih kvalitetnih prostorskih vzorcev. Tehnološka prilagoditev in sprememba parcelacije naj potekata v logičnih vzorcih, ki morajo povzemati razmerja v zgradbi sedanje kulturne krajine (npr. vzdolžnost).

(13)

Spodbujalo se bo ekološko kmetovanje in večjo lokalno samooskrbo v povezavi z razvojem dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.

II.3 ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE

9. člen

(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)

(1)

Prednostno se bo razvijalo lokalno središče – občinsko središče Brezovica z lokalnima središčema Vnanje Gorice in Notranje Gorice.

(2)

Na obstoječi lokaciji in razširjenih površinah za namen poslovno-proizvodnih dejavnosti v naselju Brezovica se bo krepila gospodarska vloga specializiranega središča.

10. člen

(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)

(1)

Lokalno središče Brezovica skupaj z lokalnima središčema Vnanje Gorice in Notranje Gorice zagotavlja prebivalcem teh naselij in njegovega zaledja poleg storitvenih in oskrbnih dejavnosti ter primarne zdravstvene in socialne oskrbe, še družbene, kulturne, poslovne, administrativne in upravne (v lokalnem pomenu) dejavnosti. Na občinski ravni ima naselje Brezovica vlogo lokalnega središča – občinskega središča, ki se bo v prihodnosti krepila.

(2)

Krepila se bo vloga lokalnih središč Vnanje Gorice, Notranje Gorice, Podpeč, Preserje in Rakitna, ki zagotavljajo prebivalcem poleg vsakodnevne oskrbe, osnovnega izobraževanja, možnosti za informiranje in druženje še različne storitvene dejavnosti.

(3)

Ostala naselja so: Jezero, Kamnik pod Krimom, Dolenja Brezovica, Gorenja Brezovica, Goričica pod Krimom, Prevalje pod Krimom, Prevalje pod Krimom–sever, Plešivica, Podplešivica, Žabnica, Raktina–Jezero, Boršt, Novaki, Žotov Grič, Zanoga.

(4)

Na celotnem območju se preprečuje praznjenje naselij in zaselkov ter izginjanje kulturne krajine s poudarkom na ohranjanju ekstenzivnega kmetijstva z dopolnilnimi dejavnostmi, prenovi stavbnega fonda in razvoju turizma v povezavi z ohranjanjem naravne in kulturne dediščine.

11. člen

(temeljne smeri prometnega povezovanja)

(1)

Občina ima glede na državno prometno omrežje ugodno lego. Najpomembnejša povezava v smeri vzhod–zahod (v nadaljevanju V–Z) je avtocesta A1 Ljubljana–Koper, ki prečka severni (v nadaljevanju S) del občine. Na regionalno prometno omrežje se priključuje preko avtocestnega priključka Brezovica (izven območja občine na V strani). V okviru Državnega prostorskega načrta bo v prihodnosti prišlo do izgradnje novega avtocestnega priključka Lukovica, ki bo izveden na Z meji z Občino Log - Dragomer. Z regionalnega vidika je pomembna tudi povezava z Ljubljano, Vrhniko, Igom, Borovnico in Cerknico po regionalnih cestah.

(2)

Med naseljema Vnanje Gorice in Notranje Gorice je po zahodni strani železniške trase predvidena obvozna cesta, ki se bo povezovala z novim avtocestnim priključkom na Lukovici.

(3)

Pomembna je tudi železniška povezava Ljubljana–Koper (V. evropski prometni koridor), ki poteka v smeri JZ–SV preko ravninskega dela občine. Povezava je pomembna z vidika potniškega prometa in dnevnih migracij prebivalcev občine in drugih občin (Borovnica, Logatec idr.) v mesto Ljubljana, kot tudi z vidika tranzitnega tovornega prometa.

12. člen

(druga, za občino pomembna območja)

(1)

Prostorski razvoj se izvaja tudi v smeri ohranjanja ustvarjenih kvalitet prostora, ki jih v občini predstavljajo naslednje prvine prostora: naselbinska jedra naselij ter vedute sakralnih objektov na izpostavljenih lokacijah vrhov nad Ljubljanskim barjem.

(2)

Za občino zelo pomembno in prepoznavno območje naravnih kvalitet predstavlja Ljubljansko barje. Ker gre za območje kakovostne in vizualne kulturne in naravne krajine (krajinski park Ljubljansko barje), se bo na tem območju spodbujalo ekološki, trajnostni in vzdržni turistični razvoj ter sonaravno kmetijstvo.

13. člen

(središča, za katera je treba izdelati urbanistični načrt)

(1)

Urbanistični načrt je potrebno izdelati za občinsko središče Brezovica.

(2)

Urbanistični načrt za občinsko središče Brezovica obsega območje naselja Brezovica. Pri izdelavi urbanističnega načrta je poudarek na prostorskem razvoju družbenih dejavnosti, opredeljevanju javnih odprtih in zelenih površin, oblikovanju zelenih cezur, zagotavljanju dodatnih površin za mirujoči promet (predvsem na lokacijah P+R), zlasti pa celostnem urejanju naselja z vidika urbanističnega, arhitekturnega in krajinskega oblikovanja. V sklopu celovite prenove se zagotavlja revitalizacija naselbinskega jedra Vnanjih Goric in Jezera, s prenovo stavbnega fonda in z umestitvijo ustreznih dejavnosti.

II.4 ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA

14. člen

(razvoj gospodarske javne infrastrukture)

(1)

Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se bodo še nadalje razvijala v skladu s prostorskimi potrebami, potrebami gospodarskega razvoja in potrebami varovanja okolja. Dosedanja infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko infrastrukturo, izboljševala pa se bo tudi v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev okolja.

(2)

Z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda (sprejetim maja 2007) in predpisom o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode je opredeljen način izgradnje kanalizacijskega sistema na območju občine s prostorsko in časovno opredelitvijo. Za vsa območja širitev bo potrebno izdelati ali dopolniti programe ali programe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda ter programe opremljanja s komunalno infrastrukturo. V naseljih na območju Ljubljanskega barja bo posebna pozornost namenjena nadgradnji kanalizacije za padavinske vode in ureditvi ter vzdrževanju obstoječega omrežja kanalizacije za padavinske vode v povezavi z odprtimi odvodnimi jarki.

15. člen

(prometna infrastruktura)

(1)

Omrežje državnih cest: predvidena je gradnja obvozne ceste med Vnanjimi in Notranjimi Goricami.

(2)

Občinske lokalne ceste in javne poti so primerno razvejane, občino pa preči tudi krak avtoceste A1. V okviru Državnega prostorskega načrta bo v prihodnosti prišlo do izgradnje avtocestnega priključka Lukovica in izgradnje zahodne obvoznice Brezovica, ki bo povezala Lukovico in Vnanje Gorice. V občini poteka ena regionalna cesta 2. reda (Ljubljana Vič–Vrhnika–Poljane) in tri regionalne cesti 3. reda (Vrhnika–Podpeč–Ig–Ljubljana (Peruzzijeva), Preserje–Rakitna–Cerknica, Brezovica–Podpeč). V občini je osem lokalnih cest (LC) in 140 javnih poti (JP).

(3)

V občini poteka dvotirna železniška proga, ki je del V. evropskega prometnega koridorja. Občino prečka v smeri severovzhod–jugozahod, poteka pa večinoma vzporedno z državnimi cestami. Pomembna je tako z vidika potniškega in tovornega kot tudi tranzitnega prometa. Obstoječe in predvidene železniške postaje na območju Občine Brezovica so: Brezovica (obstoječa), Vnanje Gorice (predvidena), Notranje Gorice (obstoječa), Preserje (obstoječa). Obstoječa železniška proga Ljubljana–Sežana–državna meja je po Strategiji prostorskega razvoja Slovenije in po Nacionalnem programu razvoja slovenske infrastrukture predvidena za rekonstrukcijo za hitrost 160 km/h. Po območju občine Brezovica poteka tudi načrtovana hitra železniška proga, ki bo povezovala Benetke z Ljubljano in nadalje proti Zagrebu. Predvidena je tudi regionalna železniška proga Ljubljana–Vrhnika. Predvidena umestitev železniških povezav se urejuje z državnimi prostorskimi načrti.

(4)

Občina načrtuje gradnjo hodnikov za pešce: na območju Podpeči–Jezera, na območju naselja ob cesti Podpeč–Borovnica, ob ulici Cesta na postajo v naselju Brezovica (do železniške postaje), od Osnovne šole Preserje do Kamnika pod Krimom (manjkajoči del pločnika), v Preserju od Osnovne šole Preserje v smeri proti severovzhodu, ob Cesti na Log v Notranjih Goricah, ob cesti od železniške postaje Preserje do Prevalj pod Krimom, na Rakitni od začetka vasi do osnovne šole ter ureditev poljske poti od Mladinskega klimatskega zdravilišča na Rakitni do centra vasi. Hodniki za pešce se bodo dograjevali na vseh regionalnih in posameznih občinskih cestah na odsekih skozi naselja.

(5)

Na območje Občine Brezovica sega mestni javni (avtobusni) potniški promet Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju: MOL), ki se vrši v smeri Ljubljana–Notranje Gorice (proga številka 6B), avtobusne postaje pa so razporejene ob Tržaški in Podpeški cesti. Druga linija mestnega javnega potniškega prometa MOL (številka 19B) poteka od Ljubljane preko Črne vasi in Podpeči do naselja Jezero, kjer je nasproti gasilskega doma končna postaja. Avtobusne postaje so razporejene v naseljih Črna vas, Lipe, Podpeč in Jezero. Prevoz v sklopu mestnega javnega (avtobusnega) potniškega prometa je organiziran tudi do Rakitne.

(6)

Na celotnem območju občine se vrši medkrajevni avtobusni potniški prevoz, ki poteka skozi vsa naselja v občini in omogoča medobčinsko povezavo z naselji Ljubljana, Vrhnika in Borovnica. Po potrebi se bo javni potniški promet razvijal na območjih obstoječe pozidave v naseljih in na območjih novih pozidav in širitev naselij (nove postaje), sočasno z rekonstrukcijami ali novogradnjami cestnega omrežja.

(7)

V pomembnejših lokalnih središčih in lokalnih središčih se bo zagotavljalo ustrezno število javnih parkirnih mest. Gradnja novih javnih in drugih objektov oziroma ureditev dejavnosti v njih se pogojuje z ustreznim številom parkirnih mest za zaposlene, obiskovalce in stanovalce. Po potrebi se bodo dogradile parkirne kapacitete ob obstoječih javnih objektih (naselbinska jedra) ter ob spremembah namembnosti obstoječih objektov skladno s potrebami teh objektov oziroma dejavnosti v njih. V ta namen se v čim večji meri uredijo kletne etaže objektov in odprte javne površine. Urejene parkovne površine in zelenice se ne namenjajo za parkiranje. Parkirišča za avtobuse se uredijo predvsem v bližini večjih turističnih lokacij, kjer to dopušča prostor, vendar izven območij naravnih vrednot in drugih varstvenih območij. Na turistično privlačnih območjih (Ljubljansko barje, Rakitniška planota, vznožje Krimskega hribovja) je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest tudi za osebna vozila. Na dobro dostopnih lokacijah ob pomembnejših prometnicah, predvsem pa ob avtocestnih priključkih in v okviru gospodarskih con, se zagotovijo parkirišča za tovorna vozila. Javna parkirišča in morebitne parkirne hiše se prednostno zagotavljajo ob postajališčih javnega potniškega prometa ter ob železniških postajališčih. Parkiranje je zagotovljeno tudi pred Rakitniškim in Podpeškim jezerom.

(8)

Za urejanje se v čim večji meri izkoristijo ustrezne ceste, poti, nasipi in podobno. Omrežja kolesarskih poti se v naseljih navezujejo na obstoječe prometno omrežje. Pri novogradnjah in rekonstrukcijah cestnega omrežja se skozi občinsko središče, pomembnejša lokalna središča in skozi lokalna središča uredijo omrežja kolesarskih stez oziroma poti, v ostalih naseljih pa, kjer je to smiselno in upravičeno.

(9)

Daljinske in druge kolesarske steze in poti se povežejo v omrežje, ki povezuje središča in turistične ureditve na celotnem območju občine, predvsem pa na območju Ljubljanskega barja in v obvodnem prostoru Ljubljanice. Občina bo vključena v projekt Varna kolesarska pot Ljubljana–Vrhnika, ki bo kolesarjem omogočal varno pot ob regionalni cesti Ljubljana Vič–Vrhnika–Poljane. Obstoječe in nove kolesarske steze ter poti se povezujejo in predstavijo kot povezan sistem v rekreativne in turistične namene. Obstoječe in nove pešpoti, tudi tematske, se urejajo in povezujejo v povezan sistem pešpoti v rekreativne in turistične namene. Pripravi se enoten sistem označevanja vseh kategorij kolesarskih in peš povezav.

(10)

Na reki Ljubljanici se za potrebe vodnega prometa v skladu z varstvenimi režimi vzdržujejo obstoječi in uredijo novi pristani.

16. člen

(telekomunikacijska infrastruktura)

(1)

Telekomunikacijski ponudniki na celotnem območju občine zagotavljajo možnost priključka na stacionarno telefonsko omrežje.

(2)

Možnost priključka na optični kabel je delno že zagotovljen prebivalcem naselja Brezovica in Notranje Gorice, izgradnja novega omrežja pa je predvidena v naseljih Vnanje Gorice, Notranje Gorice, Preserje, Kamnik pod Krimom, Jezero in Prevalje pod Krimom.

(3)

Signal mobilnih operaterjev pokriva celotno občino, razen posameznih južnih gozdnatih predelov na območju Rakitne in posameznih delov na območju naselja Vnanje Gorice.

(4)

Zagotovita se povečana mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij. Zagotovi se več internetnih priključkov za gospodinjstva ter vzpostavi notranje lokalne optične kabelske povezave, ki bodo tvorile hrbtenico za vzpostavitev novih tehnologij ter vplivale tudi na način in prostorsko prerazporeditev dela.

(5)

Telekomunikacijsko omrežje se prenavlja in dograjuje v skladu s potrebami in razvojem poselitve.

17. člen

(energetska infrastruktura)

(1)

Upravljavec električnega omrežja in distributer električne energije je Elektro Ljubljana d.d., ki ima omrežje primerno razvejano. Električni vodi so pretežno zračne izvedbe.

(2)

V občini se nahaja 57 transformatorskih postaj. Na območjih, kjer ni mogoče zagotavljati ustreznih napetosti, je predvidena gradnja novih transformatorskih postaj (Brezovica–cerkev, Bičevje–Podpeška, Vnanje Gorice–Podpeška, Plešivica, Notranje Gorice–Mavsarjeva, Podpeč–Črna vas in Jezero, Preserje–gasilni dom, Kamnik pod Krimom, Rakitna), glede na stanje pa bo potrebno povečati zmogljivost posameznih transformatorskih postaj na Brezovici na območju severno od avtoceste.

(3)

Na območju južno od naselja Rakitna poteka prenosno elektroenergetsko omrežje – daljnovod Beričevo–Divača–D-415 napetosti 400 kV. Na območju občine je načrtovan prenosni daljnovod Beričevo–Divača napetosti 2 x 400 kV. Ostalo elektroenergetsko omrežje v občini je nizkonapetostno oziroma srednjenapetostno.

(4)

Občina razen manjše hidroelektrarne na Rakitni, s katero upravlja Elektro Ljubljana d.d., nima lastnih virov električne energije.

(5)

Občina ima sprejet lokalni energetski koncept, katerega ugotovitve je potrebno upoštevati pri načrtovanju prostorskega razvoja občine.

18. člen

(oskrba s plinom)

(1)

Skladno s predpisom, ki ureja dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Občini Brezovica, je izvajalec dejavnosti distribucije zemeljskega plina na območju Občine Brezovica Javno podjetje Energetika Ljubljana d.o.o.

(2)

Oskrba Občine Brezovica z zemeljskim plinom se izvaja iz distribucijskega plinovodnega omrežja, ki se napaja iz merilno – regulacijsko postajo Kozarje v Občini Dobrova - Polhov Gradec. Plinovodno omrežje je izvedeno v naseljih Brezovica, Vnanje Gorice in Notranje Gorice.

(3)

Cilj občine je, da zaradi varovanja ozračja in vodnih virov pred onesnaženji oskrba novonačrtovanih in obstoječih stavb s kurjenih tekočih goriv preide na zemeljski plin. V času do izgradnje plinovodnega omrežja se oskrba objektov začasno rešuje z lokalnimi UNP omrežji oziroma UNP postajami. Odpravlja in ne dovoljuje se novih hišnih rezervoarjev kurilnega olja na zavarovanih območjih vodnih virov.

(4)

Širitev oskrbe z zemeljskim plinom je načrtovana na gosteje pozidanem območju občine in na območjih predvidene nove pozidave z možnostjo povezave na distribucijsko plinovodno omrežje. Izgradnja plinovodnega omrežja v naseljih, ki predstavljajo vplivno območje predvidene plinifikacije, je prikazana v grafičnem delu tega prostorskega akta.

(5)

Ostali del občine ni predviden za plinifikacijo zaradi redke poseljenosti in velikih razdalj brez pozidave med posameznimi zaselki. Izjema bodo morebitna nova ureditvena zazidalna območja v neposredni bližini že navedenih območij za plinifikacijo. Za potrebe oskrbe novih območij bo potrebno skladno z izdelavo idejnih zasnov distribucijskega plinovodnega omrežja preverjati tehnične zmogljivosti omrežja in oskrbo z zemeljskim plinom predpisati v občinskih podrobnih prostorskih načrtih.

(6)

Določbe glede prednostnega načina ogrevanja objektov in priključevanja na distribucijsko plinovodno omrežje temeljijo na Lokalnem energetskem konceptu občine in določilih predpisa o izvajanju gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.

19. člen

(infrastruktura s področij komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja)

(1)

Čiščenje in odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju KS Brezovica izvaja javno podjetje JP Vodovod–Kanalizacija d.o.o., na območju KS Vnanje Gorice, KS Notranje Gorice, KS Podpeč–Preserje in KS Rakitna pa Javno komunalno podjetje Brezovica d.o.o.

(2)

Na območju pomembnejših lokalnih središč Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice, Podpeč, Preserje in Rakitna se izvajajo ali so načrtovani projekti novogradnje kanalizacijskega omrežja za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode.

(3)

V Občini Brezovica so zgrajene naslednje komunalne čistilne naprave:

-

čistilna naprava na območju zahodnega dela Vnanjih Goric ob meji z naseljem Žabnica (za potrebe naselij Vnanje Gorice, Notranje Gorice, Žabnica);

-

čistilna naprava ob Ljubljanici v naselju Jezero ob občinski meji z Mestno občino Ljubljana (za potrebe naselij Podpeč, Preserje, Jezero, Kamnik pod Krimom) in

-

čistilna naprava na Rakitni za naselje Rakitna.

(4)

Komunalne odpadne vode na območju KS Brezovica in manjši del KS Vnanje Gorice (do železniške proge iz smeri Brezovice proti Vnanjim Goricam) se odvajajo na centralni sistem Mestne občine Ljubljana.

(5)

V Občini Brezovica so zgrajene naslednje male komunalne čistilne naprave:

-

mala komunalna čistilna naprava na območju Žabnica–Notranje Gorice (se ukine ob priklopu na javno kanalizacijsko omrežje),

-

mala komunalna čistilna naprava na Brezovici za stanovanjsko naselje na Lazih (se ukine ob priklopu na javno kanalizacijsko omrežje).

(6)

Območja v občini, ki še nimajo zagotovljenega čiščenja in odvajanja komunalnih odpadnih in padavinskih voda, se bo moralo opremiti v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode ter Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (sprejetim maja 2007).

(7)

Javno komunalno podjetje Brezovica d.o.o. z vodo oskrbuje območja KS Notranje in Vnanje Gorice ter KS Podpeč–Preserje. JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o. oskrbuje prebivalce KS Rakitna in Brezovica ter del KS Vnanje Gorice (do železniške proge iz smeri Brezovice proti Vnanjim Goricam).

(8)

Občina ima zadostne zaloge čiste pitne vode, ki pa jih trenutno ne izkorišča v polni meri (zlasti zalog v Krimskem hribovju). Tako se približno 60 % prebivalcev občine (prebivalci KS Podpeč–Preserje, Vnanje Gorice in Notranje Gorice) oskrbuje z vodo iz občinskega vira Virje (črpališče) in nove vrtine Brce, prebivalci KS Brezovica iz vodarne Brest v sosednji občini Ig, prebivalci Rakitne pa iz vodnega zajetja Podresnik. Občina bo gradila vodarno za pripravo pitne vode, da bo zagotovljena nemotena in varna oskrba s pitno vodo. Zagotavljalo se bo stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo, varovalo se bo obstoječe in potencialne vodne vire ter izvajala se bo prenova ali rekonstrukcija obstoječih delov vodovodnega sistema. Spodbuja se varčna in smotrna raba pitne vode. Varovanje vodnih virov ne sme biti odvisno od upravnih ali administrativnih meja, zato se ukrepi za varstvo vodnih virov, predvsem pa programi varstva okolja in rabe prostora na območjih vodnih virov, usklajujejo s sosednjimi občinami.

(9)

Kvaliteto vode se bo izboljšalo s celostno ureditvijo odvajanja komunalnih vod.

(10)

Kljub priključku na javno vodovodno omrežje se z namenom zmanjšanja porabe pitne vode v čim večji meri izkoristijo možnosti uporabe čiste padavinske vode za sanitarne potrebe.

(11)

Za odvoz odpadkov v občini skrbi javno podjetje Snaga d.o.o., ki odpadke odvaža na deponijo v Ljubljani. Za čiščenje ekoloških otokov in košev za smeti skrbi JKP Brezovica d.o.o.

(12)

Z namenom varovanja zdravja ljudi pred vplivi iz okolja bo občina vzpostavila register lokacij in strukture nelegalnih odlagališč odpadkov, ki se jih sproti sanira. Prednost pri sanaciji bodo imela nelegalna odlagališča odpadkov s prisotnostjo nevarnih odpadkov na območjih varstva vodnih virov, visokih voda in v neposredni bližini vodotokov.

(13)

Za urejanje javnih površin in oglaševanja na javnih površinah skrbi JKP Brezovica d.o.o.

20. člen

(pokopališka dejavnost)

(1)

V Občini Brezovica je pet pokopališč in sicer v naseljih Brezovica, Preserje, Rakitna, Notranje Gorice in Vnanje Gorice. Skladno s pričakovano rastjo prebivalstva, predvsem pa z večanjem indeksa staranja po naravni rasti, je nujna zagotovitev zadostnih prostorskih kapacitet, zato je predvideno širjenje vseh obstoječih pokopališč. Pokopališka dejavnost se bo širila le v okviru že obstoječih pokopališč.

(2)

Upravljanje pokopališč je v pristojnosti občinske gospodarske javne službe.

21. člen

(javna razsvetljava)

Javna razsvetljava je vzpostavljena v vseh naseljih. V prihodnosti namerava občina opremiti vsa območja, kjer se bo pokazala potreba po javni razsvetljavi in na celotnem območju občine uvesti enoten standard okolju prijaznih in varčnih svetil.

II.5 OKVIRNA OBMOČJA NASELIJ, VKLJUČNO Z OBMOČJI RAZPRŠENE GRADNJE, KI SO Z NJIMI PROSTORSKO POVEZANA

22. člen

(določitev območij naselij)

Območja naselij so: Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice, Podpeč, Jezero, Preserje, Kamnik pod Krimom, Prevalje pod Krimom, Goričica pod Krimom, Dolenja Brezovica, Gorenja Brezovica, Plešivica, Podplešivica, Žabnica, Rakitna, Planinca.

23. člen

(ostala območja razpršene gradnje)

(1)

V Občini Brezovica se bo težilo k sanaciji (oblikovni in komunalni) razpršene gradnje na območju: južno od Notranjih Goric, na južnem robu Vnanjih Goric, na območju med Žabnico in Plešivico, na območju Preserij, Dolenje in Gorenje Brezovice ter zahodno od osamelcev Plešivica in Medvejca. Na ta način bo zagotovljena njihova prenova ter priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo.

(2)

Na območju občine se razpršena gradnja pojavlja izven naselij kot posamični novejši objekti, stanovanjski objekti, kmetijske stavbe, počitniške hiše, pomožni in drugi objekti.

24. člen

(sanacija razpršene gradnje)

(1)

Obstoječa razpršena gradnja v obliki posamičnih stanovanjskih in drugih objektov zunaj naselij se sanira s komunalnim opremljanjem, lahko pa tudi z vključitvijo v naselje, opredelitvijo novega naselja ali opredelitvijo posebnega zaključenega območja, kjer je to urbanistično in krajinsko sprejemljivo.

(2)

Razpršeno gradnjo se preprečuje z omejevanjem poselitve zunaj naselij in z opredelitvijo novih, prostorsko utemeljenih in okoljsko sprejemljivih območij za pozidavo v okviru naselij in površin za njihovo širitev, predvsem pa z območji za kompleksno gradnjo.

(3)

Manjša območja razpršene gradnje se vključijo v naselja in v skladu s predpisi, ki urejajo področje opremljanja zemljišč z javno gospodarsko infrastrukturo, opremijo z manjkajočo gospodarsko javno infrastrukturo.

II.6 DOLOČITEV OKVIRNIH OBMOČIJ RAZPRŠENE POSELITVE

25. člen

(določitev območij razpršene poselitve)

(1)

Območja razpršene poselitve se pojavljajo v celotni občini, v obliki zaselkov, in sicer Drpaleţ, Bliše, Planinca, Nakličev Konec, pa tudi v obliki posameznih domačij v okolici naselij Podplešivica, Plešivica, Žabnica, Preserje pod Krimom, Notranje Gorice, JV od naselja Rakitna in na območju Zamedvedca. Zanje je značilna poselitev nizke gostote kot avtohtonega poselitvenega vzorca v krajini, pojav samotnih kmetij, zaselkov in razloženih naselij, ki jih tvorijo gruče objektov, pretežno zgrajenih pred letom 1967.

(2)

Na območju občine se je kot avtohtoni poselitveni vzorec oblikovala razpršena poselitev izven naselij z značilnimi prostorskimi ureditvami, kot so:

-

lovske koče,

-

gozdarske koče,

-

objekti s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni (cerkve, kapelice, znamenja ipd.),

-

samotne kmetije in zaselki,

-

kmetijske stavbe ter njihove skupine (kozolci, čebelnjaki, lovske preže ipd.),

-

turistični, rekreacijski in športni objekti.

26. člen

(razvoj razpršene poselitve)

(1)

Na območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo.

(2)

Možna je gradnja novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske značilnosti območja razpršene poselitve.

(3)

Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov in velikost objektov ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino.

(4)

Dopolnilna stanovanjska gradnja je na območjih razpršene poselitve dopustna izključno na območjih zaokrožitve obstoječe stanovanjske pozidave.

27. člen

(načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor zunaj območja naselja)

(1)

Pri gradnji objektov, ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, upravljanja voda, športa in rekreacije zunaj poselitvenih območij, izkoriščanja mineralnih surovin, pridobivanja energije in izkoriščanja drugih naravnih virov, varnosti državljanov in njihovega premoženja, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter javne infrastrukture, je potrebno ohranjati skladnost med funkcijami območja, obstoječo grajeno strukturo oblikovno dopolnjevati na način, da se ohranjajo kakovostne prostorske strukture, zagotavljati smotrno rabo prostora in umeščati objekte v bližino naselij oziroma na vidno manj izpostavljene površine.

(2)

Gradnja objektov zunaj poselitvenih območij ne sme ogroziti kakovosti naravnih virov ali oteževati dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo (kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, izkoriščanje mineralnih surovin), ne sme ogroziti naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine, imeti škodljivih vplivov na okolje ali povzročiti vidnega razvrednotenja prostora.

(3)

Izven naselij se zagotavljajo stavbna zemljišča za gradnjo nadomestnih kmetij ali kmetijskih stavb, če gre za preselitev vitalnih kmetij v tehnološkem razvoju, ki so v obstoječih strnjenih naseljih omejene v razvoju ali moteče za razvoj urbanih dejavnosti. Nova lokacija ter obseg kmetijskih zemljišč in dimenzije predvidenih objektov morajo ustrezati obsegu pridelave na kmetiji ob upoštevanju dolgoročne pridelovalne sposobnosti in možnega nadaljnjega razvoja kmetije. Dopustna je tudi prenova oziroma posodobitev funkcionalnih objektov za kmetovanje in dopolnilne dejavnosti, tako da bo na kmetijah in funkcionalnih ter obdelovalnih površinah omogočeno sodobno kmetovanje, da bo neoviran dostop do gospodarskih dvorišč, možnost transporta in opremljanje z vso potrebno gospodarsko javno infrastrukturo.

(4)

Izven naselij se izjemoma omogoči umestitev dejavnosti, ki niso združljive z dejavnostmi v naseljih ali pa morajo biti locirane v odprtem prostoru zaradi narave dejavnosti (rekreacijska območja, športna igrišča, adrenalinski parki, kopališča ter čebelnjaki, kozolci, staje za drobnico in konje, lovski in planinski domovi, lovske opazovalnice, logarnice, objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture, žage, živinorejske farme ter posebne oblike družbenih ali oskrbnih dejavnosti, kot so cerkev, sanatorij, spomenik, razstave na prostem – forma viva ipd.).

(5)

Vse umestitve objektov in ureditev izven naselij, predvsem pa njihove programe, velikost območja ter funkcionalne navezave na obstoječa naselja, infrastrukturo in druge ureditve, se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih, kulturnovarstvenih in drugih zahtev. Umeščanje v prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov v smislu njihove namembnosti, umestitve objektov v prostor ter njihovega arhitekturno-urbanističnega in krajinskega oblikovanja.

II.7 USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ OBČINE

II.7.1 USMERITVE ZA RAZVOJ POSELITVE IN CELOVITO PRENOVO

28. člen

(razvoj naselij)

(1)

Na območju Ljubljanskega barja je gradnja možna znotraj vrzeli in nezadostno izkoriščenih površin obstoječih stavbnih zemljišč ter na robovih obstoječih stavbnih zemljišč.

(2)

Po predpisu, ki ureja območje krajinskega parka Ljubljansko barje, se v območjih naselij urbane funkcije načrtujejo skladno s cilji krajinskega parka, z identiteto krajine Ljubljanskega barja pa mora biti skladno načrtovanje javnih površin, arhitekturna tipologija, urbana oprema ter ozelenitev javnih površin.

(3)

Za notranji razvoj naselij se nameni površine stavbnih zemljišč, ki so ekstenzivno izrabljene ali degradirane in nimajo kvalitet ter potenciala za vključevanje v sistem zelenih površin naselja. Občina bo v okviru svoje pristojnosti zagotavljala boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo nepozidanih in neprimerno izkoriščenih stavbnih zemljišč v naseljih. Na območjih notranjega razvoja se predvideva zgoščevanje pozidave znotraj obstoječih stavbnih zemljišč in sicer tako, da se dopolni obstoječa struktura. Ob tem se bo zagotavljalo uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezave z odprto krajino.

29. člen

(splošne določbe za razvoj, prenovo in širitev naselij)

(1)

Naselja v občini se razvijajo v skladu s svojo vlogo in pomenom v omrežju naselij občine, ob upoštevanju obstoječih kakovosti morfološke zgradbe pozidane in nepozidane strukture naselja ter reliefnih in drugih omejitev v prostoru.

(2)

V Občini Brezovica ni predvidenih večjih širitev za potrebe stanovanjske gradnje. V naseljih so predvidene širitve naselij za potrebe gospodarske in družbene dejavnosti ter za šport in rekreacijo v povezavi z možnostmi za rekreacijo v naravi ob turistično zanimivih lokacijah. V okviru obstoječih stavbnih zemljišč se zagotavljajo možnosti za stanovanjsko gradnjo.

(3)

Počitniška gradnja se izvaja na prostih površinah znotraj tovrstnih kompleksov ali kot prenova obstoječih objektov izven naselij.

(4)

Naselja se praviloma razvijajo navznoter, s pozidavo degradiranih, opuščenih in drugih prostih površin, ki jih po urbanistični in krajinski presoji ni potrebno ohranjati nepozidanih in ki jih ni smiselno ohranjati kot dele zelenih sistemov naselij. Širitve naselij se načrtujejo praviloma kot območja za kompleksno gradnjo, in sicer na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših naravovarstvenih, kulturnovarstvenih ali infrastrukturnih omejitev, v primerih zapolnjevanja in zaokrožanja obstoječih stavbnih zemljišč in predvsem na podeželju pa tudi kot posamična stavbna zemljišča, s katerimi se zagotovi zaokrožanje obstoječih stavbnih zemljišč.

30. člen

(usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)

(1)

Pri razporejanju dejavnosti v prostoru se izhaja iz do sedaj veljavne planske razporeditve dejavnosti in izoblikovanih ciljev prostorskega razvoja. V naseljih prevladujejo stanovanjske in družbene dejavnosti pred drugimi dejavnostmi.

(2)

Preplet stanovanjske dejavnosti z družbenimi in storitvenimi dejavnostmi ter zelenimi površinami se določa v naseljih Brezovica, Notranje Gorice, Vnanje Gorice, Kamnik pod Krimom, Jezero, Podpeč, Preserje in Rakitna, v ostalih naseljih pa se določa prevladujoča stanovanjska dejavnost s spremljajočimi storitvenimi in družbenimi dejavnostmi.

(3)

Oskrbne in storitvene dejavnosti so nanizane in se bodo razvijale predvsem v občinskem središču Brezovica, v lokalnih središčih Vnanje in Notranje Gorice ter v naseljih Podpeč, Jezero, Kamnik pod Krimom, Preserje in Rakitna. Administrativni in družbeno-upravni center občine bo še vedno predstavljalo naselje Brezovica.

(4)

Z izgradnjo novih in prenovo ter nadgradnjo obstoječih kulturnih dvoran, domov in prostorov, se bo zagotavljalo zadostne površine za potrebe kulture, dobro dostopnost kulturnih dobrin in s tem izboljšalo prostorske pogoje za uresničevanje javnega interesa na področju kulture (kulturno ustvarjalnost, ohranjanje kulturne raznolikosti in identitete). Znotraj občine se bo organizirala glasbena šola, spodbujal pa se bo tudi razvoj muzejske dejavnosti in učnih poti na temo kulturne in naravne dediščine na območju občine. Za boljše delovanje javne infrastrukture se bo v največji možni meri zagotavljalo dostopnost telesno oviranim osebam in osebam z drugimi oblikami invalidnosti do prostorov družbene infrastrukture, kjer se odvijajo kulturne, izobraževalne, rekreativne in druge družbene dejavnosti (knjižnice, šole, kulturni domovi, muzeji, športne dvorane itd.). Praviloma naj se nove površine (novi objekti) za potrebe kulture zagotavljajo v naselbinskih jedrih za ohranjanje vitalnosti le-teh.

(5)

Za območja družbenih dejavnosti v naseljih bo občina zagotavljala prostorske možnosti za njihov nadaljnji razvoj. V skladu z demografskimi trendi (naraščanje števila prebivalstva) se predvideva povečanje kapacitet zdravstvene oskrbe. V okviru centra za starejše občane se v prihodnosti načrtujejo tudi nove izpostave na območju občine. Občina izvaja programe socialnega varstva in ima dobro razvito humanitarno dejavnost, vendar ima razmeroma majhen fond kadrovskih in socialnih stanovanj. Na celotnem območju občine je razvit sistem osnovnih šol (Osnovni šoli Brezovica in Preserje s podružnicami) in vrtcev (Vrtci Brezovica – enote Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice, Podpeč in Rakitna). Zaradi naraščanja števila otrok so bile izvedene širitve izobraževalnih kapacitet in sicer v enotah vrtca na Rakitni, v Podpeči in Preserju ter širitev Osnovne šole Brezovica, v prihodnosti pa je predvideno povečanje kapacitet vrtca v Notranjih Goricah (izgradnja novega vrtca) ter rekonstrukcija Podružnične osnovne šole v Notranjih Goricah in prenova Podružnične osnovne šole Rakitna. Možna je selitev Podružnične osnovne šole na Jezeru v prostore Osnovne šole Preserje.

(6)

Občina ima velike potenciale za razvoj trajnostnega turizma tako z vidika naravne kot kulturne dediščine, pri čemer prva prednjači. Na območju krajinskega parka Ljubljansko barje bi bilo potrebno razvijati okolju prijazen turizem, ki bi bil predvsem izletniški in izobraževalni ter za le-to vzpostaviti ustrezno turistično infrastrukturo. V okviru razvoja izletniškega turizma se bo na območju Podpeškega jezera razvijalo in nadgrajevalo obstoječo turistično infrastrukturo. Možnosti za razvoj turizma predstavlja Rakitna, kjer se nahaja Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna, katerega vizija je ostati javni zdravstveni zavod namenjen otrokom in mladostnikom za programe s področja obolenja dihal in motenj hranjenja in/ali čustvenih motenj, ostale proste kapacitete pa nuditi različnim ciljnim skupinam (šole, društva itd.) in razvijati tudi turistično dejavnost. Strateškega pomena za dobro delovanje zdravilišča je obnova in ohranjanje nastanitvenih kapacitet ter povečanje rekreacijskih površin (izgradnja manjše telovadnice). V okviru razvoja turizma se bo razvijalo tudi območje Rakiškega jezera, kjer je že obstoječ hotel, uredilo pa se bo območje za piknike, turistično-informativne točke za promocijo turizma na Rakitni, športne in druge rekreativne površine. Kot pomemben nosilec turističnega razvoja in ponudbe se bo razvijalo turistične kmetije.

(7)

Površine športno-rekreacijskih dejavnosti po namenski rabi se bo zagotavljalo v okolici Osnovnih šol Brezovica (telovadnica in zunanje igrišče), Notranje Gorice (telovadnica in zunanje igrišče), Preserje (telovadnica in zunanje igrišče) in Jezero (zunanje igrišče), v športnem parku Jama v Notranjih Goricah, v telovadnici v Domu krajanov v Vnanjih Goricah ter na Rakitni (telovadnica in zunanje igrišče pri podružnični šoli Rakitna ter območje jezera na Rakitni). Na območju Podpeči in Brezovice sta vzletišči za športna letala. Načrtovano je povečanje dvoranskih kapacitet ob OŠ Brezovica in na območju Krajevne skupnosti Podpeč-Preserje. Zelena cezura med naseljema Vnanje in Notranje Gorice se rezervira za rekreacijsko območje. Z gradnjo skakalnice »Plahanov laz« južno od naselja Dolenja Brezovica ob državni cesti ter ureditvijo in obnovitvijo smučišča na Novaški gori na območju naselja Rakitna naj se v kombinaciji z možnostjo dejavnosti teka na smučeh na Rakiški planoti oblikuje Nordijski center. Zelene in športne površine se bo razvijalo kot širitve na že obstoječih lokacijah s to dejavnostjo in po potrebi načrtovalo nova območja.

(8)

Proizvodne, obrtne in storitvene dejavnosti se bo umeščalo v obstoječa in nova območja za gospodarske dejavnosti v naselju Brezovica ter v nove prostore za proizvodne, obrtne in storitvene dejavnosti, ki bodo nastali s širitvijo obstoječih proizvodnih površin v Kamniku pod Krimom in v severnem delu naselja Podpeč.

(9)

Razvojni projekti Občine Brezovica v okviru priprave OPN glede na posamezne dejavnosti so:

1.

širitev pokopališča v naselju Brezovica,

2.

širitev pokopališča v Notranjih Goricah,

3.

širitev pokopališča na Rakitni,

4.

širitev pokopališča in ureditev parkirišča v Vnanjih Goricah,

5.

gospodarska cona ob predvidenem AC priključku,

6.

širitev površin za potrebe osnovne šole Brezovica,

7.

ureditev centra naselja in občinskega središča (Brezovica),

8.

širitev površin za potrebe vrtca v Vnanjih Goricah,

9.

razvoj športnih, rekreacijskih in turističnih dejavnosti (kamp za avtodome) na območju občine,

10.

razvoj družbenih dejavnosti na S delu naselja Vnanje Gorice,

11.

sanacija opuščenega kamnoloma v Notranjih Goricah in ureditev površin za potrebe družbenih dejavnosti (šola in vrtec),

12.

ureditev parka ob vili Kobi,

13.

ureditev naravnega kopališča in turistične infrastrukture za interpretacijo naravne in kulturne dediščine ob Podpeškem jezeru,

14.

razvoj družbenih dejavnosti (vrtec v Podpeči),

15.

razvoj družbenih dejavnosti (šola v naselju Jezero),

16.

plovnost reke Ljubljanice (ureditev dostopnih točk),

17.

razvoj turistične infrastrukture v okviru stavbnih zemljišč ob Podpeškem jezeru,

18.

razvoj obstoječe poslovne dejavnosti v Kamniku pod Krimom,

19.

razvoj dejavnosti JKP Brezovica (Kamnik pod Krimom),

20.

razvoj družbenih dejavnosti v Preserju,

21.

evidentiranje obstoječega polharskega doma s polharskim muzejem (jasa Mesnice v smeri proti Rakitni),

22.

izgradnja preostanka kanalizacijskega omrežja s čistilnimi napravami na območju občine in lokalnih čistilnih naprav,

23.

evidentiranje obstoječega lovskega doma (na Z strani Plešivice),

24.

predvidena povezovalna cesta (obvoznica) avtocestnega izvoza ob železniški progi do Notranjih Goric,

25.

razvoj športno-rekreacijskih dejavnosti oziroma družbenih dejavnosti med naseljema Vnanje in Notranje Gorice,

26.

ureditev skakalnice in turistično-rekreacijskega območja na Plahanovem Lazu,

27.

razvoj turistično-rekreacijske infrastrukture in območja ob umetnem jezeru na Rakitni, opredeljenem za zdraviliško turistično dejavnost,

28.

ureditev vaškega jedra Rakitna skupaj s hodnikom za pešce in ukrepi za umirjanje prometa,

29.

razvoj družbenih dejavnosti v naselju Rakitna (knjižnica, društveni prostori, gasilski dom),

30.

prenova objektov MKZ Rakitna,

31.

sanacija (degradiranih) opuščenih peskokopov z ureditvijo površin na Gulču (Vnanje Gorice).

31. člen

(usmeritve glede ohranjanja poselitve)

(1)

Na območjih ohranjanja poselitve (območja razpršene poselitve) se praznjenje preprečuje tako, da se spodbuja ohranjanje kmetijske dejavnosti in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.

(2)

Na teh območjih se bodo zagotavljale zadostne površine za stanovanjsko gradnjo, zagotavljalo se bo opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo v skladu z občinskim programom varstva okolja ter zadostne površine za razvoj kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti in drugih okoljsko sprejemljivih dejavnosti v obsegu, ki je za ohranjanje poselitve potreben.

32. člen

(urbanistično oblikovanje naselij)

(1)

Za naselje Brezovica je potrebno upoštevati usmeritve urbanističnega oblikovanja iz podrobnejšega dela urbanističnega načrta.

(2)

Zlivanje naselij Brezovica, Vnanje Gorice in Notranje Gorice se prepreči z zelenimi cezurami. To pomeni, da se na območjih, kjer obstaja tendenca združitve dveh ali več naselij, nujno ohranja namenska raba kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč. Z ohranjanjem in poudarjanjem zelenih cezur med posameznimi naselji se povečuje strukturna kompleksnost, čitljivost v prostoru in prostorska identiteta naselja. Zelene cezure se bo ohranjalo tudi z vidika ohranjanja ekoloških koridorjev v širšem prostoru. Tako se bo omogočalo bolj neposreden stik in intenzivnejše prepletanje ter funkcionalno povezovanje med grajenimi strukturami oziroma naseljem in odprto krajino.

(3)

Naselje Brezovica so bo še naprej razvijalo kot urbana aglomeracija. Pri razvoju poselitve se v naselju Brezovica teži k večji urbanizaciji. V ostalih naseljih se bo ohranjalo pretežno ruralen tip poselitve.

(4)

V okolici jezera Rakitna se bo ohranjalo nepozidane površine. Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za opredelitev dopustnih posegov v to območje bodo določeni z občinskim podrobnim prostorskim načrtom.

33. člen

(oblikovna podoba naselij)

(1)

Ohranja se prepoznavnost naselij kot celote in posameznih območij v naseljih, ki se prenavljajo ali na novo načrtujejo. Arhitekturna prepoznavnost se krepi z načrtnim urejanjem in prenovo naselij, z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja. Pri tem se upoštevajo načela kakovostnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, z urejanjem odprtih, predvsem javnih površin, kakovostnim oblikovanjem, racionalno rabo prostora in z ureditvami za racionalno rabo energije.

(2)

Pri urejanju podeželskih naselij se upošteva tradicionalno strukturo ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihove značilne podobe silhuet in robov kot delov kulturne krajine. S kvalitetno prenovo dela naselja in posameznih objektov se spodbuja notranji razvoj. Nove kmetije se gradijo na robu vasi, opuščeni objekti v vasi pa se preurejajo za potrebe stanovanj ali turistične ponudbe in drugih dopolnilnih dejavnosti.

(3)

Zaradi varovanja kakovostnih značilnosti naselij, zlasti tistih, ki so del naselbinske dediščine, se upošteva in ohranja njihov naselbinski videz. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost ter je le-ta sprejemljiva tudi z vidika varstva kulturne dediščine.

(4)

Razvoj naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. Na ravninskih predelih se naselja zaokrožujejo na način, da se ohrani vizualna podoba s tipologijo strnjenih vasi.

34. člen

(koncept razvoja naselja Brezovica)

(1)

Zagotavlja se razvoj naselja Brezovica v povezavi z naseljema Vnanje Gorice in Notranje Gorice (vključno z naseljem Žabnica) kot programsko in funkcionalno ter strukturno in oblikovno urejenega in prepoznavnega občinskega središča. Razvoj naselja se prilagaja naravni prostorski zgradbi, tako da se dolgoročno ohranja kakovosten urban nepozidan prostor (obvodni prostor potokov). Poselitev se oblikuje kot urbana struktura z večjo gostoto objektov, kar predvsem velja za nova jedra pozidave in območja prenove.

(2)

V razvoju urbane aglomeracije se upošteva koncept razvoja naselja Brezovica v povezavi z naseljema Vnanje Gorice in Notranje Gorice, ki temelji na:

-

Ohranjanju prepoznavnih morfoloških značilnosti: dolgoročno se ohranja strnjeno pozidana območja s starimi naselbinskimi jedri (Vnanje in Notranje Gorice ter vzdolž Tržaške ceste na Brezovici), zelene cezure med naselji kot nepozidane zelene površine ali kmetijske površine, nepozidane zelene površine ali kmetijske površine S od osamelcev Veliki vrh in Gulč, zelene robove varovalnih gozdov na osamelcih in posamezne zaplate gozda na Ljubljanskem barju ter drevesne in grmovne mejice na kmetijskih površinah, predvsem ob kanalih.

-

Pomestenju naselja: ob vpadnicah se oblikujejo poteze mestotvorne pozidave in zunanjih ureditev. To velja za prostore ob Tržaški cesti in Podpeški cesti ter v predvidenem krožišču na Brezovici, ob načrtovani povezovalni cesti od predvidenega avtocestnega priključka na zahodnem robu občine. Posebej pomembne so tudi lokacije na križiščih obstoječih in načrtovanih mestnih vpadnic (ob prehodu Podpeške ceste čez traso železnice), kjer se praviloma oblikujejo območja prepoznavnih javnih dejavnosti ter objektov in zunanjih ureditev.

-

Ureditvi naselij za kolesarje in pešce: naselja se opremi z gosto razvejanimi peš in kolesarskimi povezavami ter peš površinami. Sem spada tudi urejanje, sanacija ter oprema omrežja javnega prostora mesta (oblikovanje drevoredov ob vpadnicah in drugih pomembnejših prometnicah, urejanje trgov, parkov in igrišč, manjših javnih prostorov za srečanja občanov, izvedbo prireditev ipd.).

-

Usklajeni namenski rabi prostora: načrtuje se medsebojno dolgoročno usklajena namenska raba prostora, pri kateri bodo stanovanjska območja ustrezno oddaljena od za njih najbolj motečih proizvodnih dejavnosti in bodo hkrati dosežene najmanjše oddaljenosti do dnevno potrebne oskrbe, kjer bo zadostna opremljenost s skupnimi in zelenimi površinami za potrebe stanovanjskih območij. Previdno se načrtuje tudi območje proizvodnih dejavnosti, ki je eno izmed izhodišč in razvojna priložnost za prostorsko premišljen gospodarski razvoj občine.

-

Cilju bivalno privlačnega naselja: omogoči se notranji razvoj stanovanjskih območij za različne skupine prebivalcev in z visoko kakovostjo bivanja. Hkrati se ureja in sanira obstoječa stanovanjska območja, ki so povečini sicer dobro navezana na zelene površine mesta, niso pa ustrezno opremljena z dnevno oskrbo in skupnimi programi naselja, skupnimi odprtimi površinami, zelenicami, igrišči, otroškimi igrišči ipd.

(3)

Razporeditev dejavnosti: v naselju Brezovica v povezavi z naseljema Vnanje Gorice in Notranje Gorice se zagotavljajo površine za stanovanjsko gradnjo (enodružinsko), prednostno v obliki kompleksne, organizirane gradnje. Prioritete za stanovanjsko gradnjo so na komunalno opremljenih območjih obstoječih stavbnih zemljišč. V naselju Brezovica in Vnanje Gorice se načrtujejo večje širitve zelenih, športno-rekreacijskih površin ter površin za gospodarsko cono. V naselju Brezovica se zagotavljajo nove, dovolj obsežne in dobro infrastrukturno opremljene površine za gospodarske dejavnosti, predvsem kot širitev obstoječih gospodarskih con in območij v neposredni bližini avtoceste ter s smiselno izrabo obstoječih nezadostno izkoriščenih površin za ta namen. Poslovno-storitvene in oskrbne dejavnosti se umeščajo znotraj mesta na dobro prometno dostopne površine (vzdolž Tržaške in Podpeške ceste), prav tako tudi družbene dejavnosti. Te se načrtujejo kot nujna infrastruktura stanovanjskih območij (šole, vrtci, igrišča). Za potrebe športa in prostočasnih dejavnosti se razvijajo dejavnosti na obstoječih lokacijah (ob osnovni šoli Brezovica, na območju Radne, ob zadružnem domu v Notranjih Goricah, ob podružnični šoli v Notranjih Goricah). Prav tako se zagotavljajo nove površine za potrebe pokopališč.

(4)

Infrastruktura: Za nadaljnji razvoj naselja Brezovica v povezavi z naseljema Vnanje Gorice in Notranje Gorice je bistvenega pomena ureditev AC priključka s povezovalno cesto in vzpostavitev povezovalne ceste med Vnanjimi in Notranjimi Goricami po zahodni strani trase železnice. Posodobijo se druge oblike prometa (železnica, kolesarski promet, zagotavljanje javnih površin za mirujoči promet na točkah P+R, ureditev nove železniške postaje v Vnanjih Goricah). Zagotavlja se enostavno in učinkovito prometno shemo. Naselje se opremi s peš in kolesarskimi povezavami in peš površinami. Z gradnjo javnega kanalizacijskega omrežja s čistilnimi napravami in malimi lokalnimi komunalnimi čistilnimi napravami, se zagotovi ustrezno čiščenje in odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih voda iz objektov na celotnem območju občine. Z gradnjo novih transformatorskih postaj se zagotavlja ustrezne napetosti v električnem omrežju.

(5)

Urbanistično in krajinsko urejanje: Zagotovita se postopna prenova naselbinskih jeder naselja Brezovica v povezavi z naseljema Vnanje Gorice in Notranje Gorice in prenova degradiranih delov (območje nekdanjega kamnoloma v Notranjih Goricah in nekdanjega peskokopa v Vnanjih Goricah). V središču naselij se predvsem ohranjajo sedanja struktura in morfologija pozidave, namenska raba objektov (pretežno družbene, poslovne in mešane dejavnosti, stanovanja) ter obseg in namembnost odprtih površin. Stanovanjska območja morajo biti ustrezno oddaljena od najbolj motečih, predvsem pa proizvodnih dejavnosti. Pri razvoju navznoter se zagotavlja dolgoročna ohranitev obvodnega prostora pritokov Ljubljanice, drevesnih in grmovnih omejkov ob vodnih kanalih, varovalnih gozdov, ki ustvarjajo stopne kamne za živali na območju Ljubljanskega barja in v grajeni strukturi ter zagotavljajo vitalen stik naselij z zelenim zaledjem. Ohranjajo se tudi zelene in druge odprte površine, otroška in športna igrišča ter igrišča pri osnovnih šolah. Prostorski razvoj naselja Brezovica v povezavi z naseljema Vnanje Gorice in Notranje Gorice je usmerjen v oblikovanje prepoznavne urbane strukture v neposredni bližini Ljubljane, na Ljubljanskem barju. Vsa stanovanjska območja in praviloma tudi območja družbenih dejavnosti se navežejo na zelene površine v naseljih in njihovo zaledje ter opremijo z infrastrukturo za dnevno oskrbo, s skupnimi programi naselja ter ureditvami skupnih odprtih površin, zelenic in igrišč. Zagotovi se urejanje, sanacija ter oprema omrežja javnega prostora mesta, kot točk P+R, zagotavljanje ustreznih profilov cest in ulic ter s tem oblikovanje kakovostnega uličnega prostora, oblikovanje drevoredov ob vpadnicah, urejanje trgov, parkov in drugih odprtih površin ter igrišč v stanovanjskih soseskah, prostorov za srečanja občanov in prireditve.

35. člen

(usmeritve za celovito prenovo poselitvenih območij)

(1)

Prenova vključuje prenovo vseh delov in elementov naselij. S prenovo se poiščejo in izkoristijo notranje prostorske rezerve naselja, s čimer se omili širjenje naselja.

(2)

Zagotovi se celovita prenova naselij, ki so po merilih varstva kulturne dediščine opredeljena kot naselbinska dediščina (vas Na griču, del naselja Goričica pod Krimom). Prav tako se zaradi kvalitetne strukture vaškega stavbnega fonda predvidi celovita prenova jeder naselij Kamnik pod Krimom, Jezero in Vnanje Gorice.

(3)

Zagotovi se tudi delna prenova drugih tipološko kakovostnih naselij oziroma njihovih delov (vaška in trška naselja ter deli mestnih naselij Brezovica, Notranje Gorice, Podpeč, Preserje in Rakitna).

(4)

Prenova se osredotoča v izboljšanje kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim urejanjem javnih površin ter odprtega prostora v naseljih. Pri načrtovanju prenove se upošteva ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine.

(5)

Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij ter druge prostorsko ter programsko najpomembnejše točke in predeli naselij ter deli naselij, ki so degradirani in moteči za druge dejavnosti in uporabnike v prostoru zaradi opuščene ali neustrezne rabe in vzdrževanja ali zaradi nedokončanosti prostorskih ureditev. Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve ipd.), pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih in druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo, tako da se vanje z novogradnjami ne posega, razen izjem, ki morajo biti utemeljene s strokovno prostorsko preveritvijo.

II.8 USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI

II.8.1.1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire

36. člen

(kmetijstvo)

(1)

V občini kmetijska zemljišča zavzemajo 37,7 % vseh površin. Večina obdelovalnih kmetijskih zemljišč leži na območju Ljubljanskega barja, ki je lahko dostopno. Na reliefno bolj razgibanem in zato težje dostopnem območju Krimskega hribovja je delež kmetijskih zemljišč manjši, prevladuje pa travinje.

(2)

Za občino je značilna ekstenzivna živinoreja. Živinoreja je v gospodarskem smislu najpomembnejša panoga v občini, saj se z njo ukvarja 75 % vseh družinskih kmetij. Prevladujejo predvsem pol kmetije. Največji delež travinja je v severnem delu občine, zlasti na območju Ljubljanskega barja. V južnem delu občine pa so večje sklenjene površine travinja na območju Rakitne. Omejitev za razvoj kmetijstva na Ljubljanskem barju predstavlja Natura 2000, ki zožuje izbor pridelovalnih tehnologij in proizvodnih programov.

(3)

Kmetijstvo kot gospodarska dejavnost se na celotnem območju občine razvija po sonaravnih načelih oziroma se spodbuja sonaravna kmetijska pridelava. Delež njivskih, pašniških in travniških površin je v ravninskem severnem delu občine znatno večji kot v južnem hribovitem delu občine. Kmetijstvo na območju Ljubljanskega barja ima razvojne perspektive. Tudi v hribovitih predelih občine ima kmetijstvo razvojne možnosti, vendar gre za drugačne proizvodne usmeritve kot na Barju.

(4)

Spodbuja se vzdrževanje in oblikovanje kulturne krajine, ohranitev poseljenosti, ohranitev kmetijske proizvodnje in zagotavljanje primernega dohodka za kmetije. Ohranjajo se kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom, kot virom za izvajanje gospodarske dejavnosti. Kmetijska raba zemljišč se spodbuja tudi z namenom ohranjanja kakovostne kulturne krajine. Pri nadaljnjem razvoju kmetijstva v občini se zagotavlja prilagajanje naravnim razmeram in hkrati razvijanje novih, tržno zanimivih oblik pridelovanja hrane s poudarkom na sonaravni pridelavi. Sonaravna kmetijska pridelava se spodbuja na zemljiščih in legah z ugodnimi reliefnimi in talnimi razmerami ter z dobro dostopnostjo. V občini se razvijajo različne kmetijske panoge – živinoreja s poljedelstvom, sadjarstvo in zelenjadarstvo. Spodbuja se čebelarstvo.

(5)

Na območjih, kjer so ugodne razmere za razvoj kmetijstva, se po potrebi lahko urejajo zbiralniki padavinske vode in vodna zajetja. Neavtohtone kulture, ki bi zahtevale specifične ureditve, ukrepe in s tem spremembo krajinskih vzorcev, se ne uvajajo.

(6)

Pri dimenzioniranju kmetijskih gospodarskih objektov (novogradnje, prenove) se na celotnem območju občine smiselno upoštevajo dimenzije in proporci obstoječih objektov. Večje dimenzije kmetijskih objektov so dopustne po predhodni prostorski, okoljski, tehnološki in ekonomski utemeljitvi.

(7)

Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, vezanih na predelavo kmetijskih pridelkov, ki pa mora biti sonaraven. Omogočijo se nove dodatne dejavnosti, ki ne bodo neposredno vezane na kmetijsko pridelavo, bodo pa omogočile aktivnejše vključevanje kmetijstva v mrežo podjetništva. Spodbuja se razvoj turizma na kmetijah ter omogoči izgradnja dodatnih objektov in ureditev ustreznih površin za prostočasne dejavnosti. Primarno se za izgradnjo ali povečanje nočitvenih in gostinskih kapacitet ter drugo turistično ponudbo izkoristijo obstoječi objekti na kmetiji (obstoječi stanovanjski in gospodarski objekti). Hkrati se kmetijam zagotovijo ustrezne prostorske možnosti za oblikovanje kompleksne turistične ponudbe (nočitvene kapacitete in druga turistična, športna ter rekreacijska infrastruktura ipd.). PIP za umeščanje turizma na kmetiji se presodijo in utemeljijo z urbanističnega vidika, upoštevajoč prostorske in druge razvojne možnosti posameznih kmetij. Zagotovi se gospodarno ravnanje s tlemi (kmetijskimi zemljišči). Pri vsakršnem posegu v tla se viški rodovitnega dela namenijo rekultivaciji drugih kmetijskih zemljišč oziroma morebitni vzpostavitvi novih kmetijskih površin.

(8)

Omogoči se vzpostavljanje kmetijskih zemljišč na površinah v zaraščanju in na območjih, ki so bila v preteklosti nasuta.

(9)

Zaradi zagotavljanja prehranske varnosti se dolgoročno ohranjata obseg in kakovost kmetijskih zemljišč, primernih za kmetijsko pridelavo. Kmetijska zemljišča, ki bodo zaradi spremenjene namenske rabe in izvajanja prostorskih ureditev trajno izvzeta iz kmetijske rabe, se nadomesti z usposobitvijo nadomestnih kmetijskih zemljišč in povečanjem proizvodnega potenciala slabših kmetijskih zemljišč. Nadomestna kmetijska zemljišča se prednostno načrtujejo na površinah, ki so bila v preteklosti že kategorizirana kot kmetijska zemljišča, njihova kmetijska raba pa je bila opuščena, tako da so v dejanski rabi evidentirana kot gozd. Izguba proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč, ki se bodo trajno izvzela iz kmetijske rabe, se nadomešča z dvigom proizvodnega potenciala slabših kmetijskih zemljišč. V ta namen se plodni del tal iz površin, trajno izvzetih iz kmetijske rabe, prenese na površine slabših kmetijskih zemljišč, z namenom izboljšanja proizvodne sposobnosti tal.

37. člen

(gozdarstvo)

(1)

Gozdovi zavzemajo 56,01 % vseh površin v Občini Brezovica in so za občino tudi gospodarsko zelo pomembni. Gospodarjenje z gozdovi je ob zagotavljanju ekoloških in socialnih funkcij gozdov usmerjeno v pridelavo kakovostnega lesa, ki je pomembna podlaga za razvoj lesne industrije, prav tako pa je dohodek od lesa pomemben za ohranitev in razvoj hribovskih kmetij in podeželja.

(2)

Na območju občine se nahaja gozdni rezervat Oblakov gozd (del Polhograjskega hribovja), na skrajnem JV delu občine pa se nahaja gozdni rezervat Mokrec. Zavarovani gozdovi zavzemajo 37,5 % vseh gozdnih površin v Občini Brezovica.

(3)

Gozdove, ki so naravni vir in naravno bogastvo, se ohranja ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes. Zagotavljajo se osnovni cilji gospodarjenja z gozdovi – proizvodnja kvalitetnega lesa ob zagotavljanju in ohranjanju vseh preostalih funkcij gozda s sonaravnimi načini gospodarjenja z gozdovi.

(4)

Skladno z veljavnimi režimi se ohranjajo varovalni gozdovi in gozdni rezervati.

(5)

Dopustne so krčitve gozdov v kmetijske namene in krčitve zaradi GJI, varstva okolja, naravne in kulturne dediščine, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter v drugih primerih, če krčitve dopušča predpis in le-te niso v nasprotju z opredeljenimi funkcijami gozda oziroma če javni interes, zaradi katerega je krčenje potrebno, presega ekološki pomen gozdov.

(6)

Gozdne prometnice: Za omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesno-proizvodno funkcijo in tudi rabe drugih funkcij gozdov se zagotavljajo dostopi do gozdnih zemljišč. Gozdovi se z gozdnimi vlakami odpirajo v skladu z detajlnimi sečno-spravilnimi načrti. Načrtovanje mora temeljiti na optimalnem trasiranju glede na lastnosti terena, na erodibilnih terenih in večjih nagibih se uredi odvodnjavanje. V primeru gradnje novih javnih cest ali rekonstrukcije že obstoječih, pomembnih za gozdno proizvodnjo, se na podlagi prostorske preveritve opredelijo območja za gozdno proizvodnjo ob cesti z elementi, ustreznimi za prevoz gozdarskih kamionov. Uredijo se priključki vlak, skladiščnih in rampnih prostorov, obračališč in nakladališč. Uredi se režim prometa po gozdnih cestah z zapiranjem posameznih odsekov. Gradnja in vzdrževanje prometnic morata biti v skladu z načeli varovanja narave in kvalitete prostora, pri določanju trase pa je treba upoštevati ekološke in socialne funkcije gozdov. Vzdrževanje gozdnih cest naj v okviru razpoložljivih sredstev poteka selektivno glede na prometno obremenitev.

(7)

Lov in varstvo divjadi: Gozdnogospodarski posegi v gozd in gozdni prostor so naravnani tako, da se ohranja ugodno stanje vseh avtohtonih vrst v gozdnem ekosistemu. Zato se dela v gozdu opravljajo v času in na način, ki je za živalske vrste čim manj moteč. Pri lovnem gospodarjenju se vzpostavlja ustrezna številčnost divjadi, poleg tega pa se zagotavlja redna košnja košenic in gozdnih jas, s čimer se vzdržuje prehrambena baza za divjad.

38. člen

(vode)

(1)

Najizrazitejši površinski vodotoki v Občini Brezovica so Ljubljanica s pritoki Kušljanov graben–Veliki graben, Radna, Bevški kanal, Drobtinka in Curnovec, v južnem delu občine pa vodotok Zala s pritokoma Podresnik in Tračce.

(2)

Kvaliteto podtalnice in površinskih voda se bo izboljšalo s celostno ureditvijo odvajanja komunalnih vod.

(3)

Posamezni predeli Krimskega hribovja z Rakitniško planoto, zahodni del Polhograjskega hribovja v skrajnem severnem delu občine ter območje v vzhodnem delu naselja Jezero in v pasu južno od naselja po Uredbi segajo na vodovarstvena območja za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (Uradni list RS, št. 115/07, 9/08 – popr., 65/12, 93/13).

(4)

Erozijsko ogrožena so ob hudournikih ležeča območja v naseljih Kamnik pod Krimom, Preserje in Goričica pod Krimom ter posamezna območja ob Ljubljanici.

(5)

Dejavnosti je treba usmerjati izven območij podtalnice in virov pitne vode oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne bodo predstavljale nevarnosti za njihovo onesnaževanje.

(6)

Osrednji nižinski del občine je potencialno poplavno ogrožen. Na podlagi predpisov, ki opredeljujejo poplavno ogroženost, je potrebno izdelati hidrološko hidravlično presojo vodnega režima in ogrožena območja prikazati v prikazu stanja. Ukrepi za zmanjševanje poplavne in erozijske ogroženosti prebivalcev, ki bodo predvideni na podlagi hidrološko hidravlične presoje vodnega režima, bodo vključeni v prostorske izvedbene pogoje izvedbenega dela tega občinskega prostorskega načrta.

(7)

Pri načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih zemljišč se upošteva:

-

da se prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, umeščajo izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost;

-

da se z ureditvami ne poslabšuje stanje voda in vodni režim oziroma se zagotovijo izravnalni ukrepi;

-

da se ohranjajo retenzijske sposobnosti območij in zagotavlja njihova ponovna vzpostavitev, če je to mogoče; kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda;

-

da se premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost ter da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.

(8)

Zagotavlja se neškodljiv dostop do vodnega dobra in dopušča se splošno rabo vodnega dobra, razen v primerih, ko je to onemogočeno zaradi objektov, ki jih določa Zakon o vodah. Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dopustno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.

(9)

Upravljanje voda: Na poplavnih in erozijskih območjih je potrebno prostorske ureditve in dejavnosti izvajati tako, da ne bodo sprožili naravnih procesov, ki lahko ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti. Redno vzdrževanje vodotokov bo usmerjeno k vzdrževanju vodnega režima ob uporabi sonaravnih ureditev obrežij in vodnih objektov, kot so jezovi, pragovi in drugi objekti, ki se bodo redno obnavljali. V obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se varujejo naravna morfologija strug, obrežna vegetacija ter površinski vodni pojavi v celoti. Na vodotokih, v katerih so bili uničeni habitati, se vzpostavijo naravni habitati značilni za območje.

(10)

Pri urejanju vodotokov se oblikujejo naravno oblikovane struge in obrežja. Na Ljubljanici in pritokih se opravljajo le vzdrževalna dela, ki so nujna za zagotavljanje stabilnosti vodnega režima. Vzpostavijo se tudi ustrezni režimi rabe in vzdrževanja obvodnega prostora Ljubljanice ter pritokov, pri čemer se vzdržujejo vodni objekti na teh vodotokih. Pri neobhodnih oziroma začasnih zajezitvah vodotokov in odvzemu voda iz njih mora ostanek pretoka oziroma akumulacija vode zagotavljati primerne pogoje za ohranitev in razvoj vodnih in obvodnih biotopov – izvedba zajezitve mora zagotavljati in ohranjati obseg, celovitost in povezanost habitatov vrst, vezanih na vodotok oziroma ekološko povezanost biotopa pred zajezitvijo in po njej ter ohranjati ekološko sprejemljiv pretok.

(11)

Varstvo pred škodljivim delovanjem voda: Zagotavlja se varnost naselij in najboljših kmetijskih površin pred visokimi vodami ter pri tem uveljavlja načelo sonaravnosti. Upošteva se naravna dinamika vodotokov, ohranjajo se retenzijske površine in mokrišča, vode se zadržuje v povirnem delu.

(12)

Raba vode in ureditve v obvodnem prostoru: Reka Ljubljanica z obvodnim prostorom se skladno s prostorskimi možnostmi in naravovarstvenimi omejitvami nameni turističnim in prostočasnim dejavnostim, pri čemer se urejanje dostopov in druge ureditve izvaja ob ohranjanju morfoloških značilnosti Ljubljanice, obvodnega prostora, značilnosti posameznih ekosistemov ter kulturnih in doživljajskih značilnosti obvodne krajine. Na vodnem in priobalnem zemljišču se razen v izjemnih primerih ne posega v prostor v pasovih, kot jih določajo predpisi o vodah. Rekreacijska območja se lahko urejajo le tam, kjer je mogoče organizirati oblike dostopa, ki ne pomenijo spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer rekreacijska raba voda ni v nasprotju z ranljivostjo vodnih ekosistemov. Območje Ljubljanice je z vidika športnih in turističnih dejavnosti primerno za dejavnosti plovbe in ribištva, ki morata biti skladni z državnimi uredbami in zakoni.

(13)

Oskrba s pitno vodo, vodo za gospodarsko rabo in vodo za prostočasne dejavnosti se zagotavlja iz javnega vodovodnega omrežja. Raziskale se bodo tudi možnosti za izkoriščanje še neodkritih in nezajetih vodnih virov (zlasti na območju Krimskega hribovja).

(14)

Na območju priobalnih zemljišč reke Ljubljanice se površine za ustavljanje in parkiranje vozil urejajo v okviru naselij in obstoječe prometne mreže.

(15)

Na območjih ohranjanja narave, vezanih na vode:

-

se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti – omogoča se delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev biotske raznovrstnosti;

-

se ohranja naravne rečne dinamike (pretočnost, hitrost vodnega toka, ekološko sprejemljiv pretok, naravna struktura dna in brežin vodotoka, obseg poplavnih območij); v rečno dinamiko se lahko posega v izjemnih primerih ob soglasju pristojnih organov;

-

se izboljša hidromorfološko stanje reguliranih vodotokov;

-

se upošteva ekološke zahteve avtohtonih vrst, ohranja se naravna ohranjenost vodotokov, obstoječih delov razgibanih naravnih brežin, zalivov, mrtvih rokavov, tolmunov in plitvin, mokrišč in vodnih površin v gozdu (mlake, luže in kaluže).

39. člen

(vodni viri)

(1)

Vodovarstvena območja zajetij pitne vode so na obrobju Rakitne in v okolici Brezovice, zahodno in južno od Jezera ter vzhodno od Vnanjih Goric.

(2)

Osnovno varstvo vodnih virov se zagotovi na območjih varstvenih pasov z varstvenimi režimi. Na teh območjih se upoštevajo naslednje usmeritve:

-

komunalne odpadne vode se čistijo v okviru sistemov za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda,

-

komunalne odpadne vode iz objektov, ki jih ni mogoče zajeti v sisteme za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda, se čistijo z individualnimi čistilnimi sistemi (male komunalne čistilne naprave, individualne biološke čistilne naprave) skladno z veljavno področno zakonodajo,

-

gnojnične jame in gnojišča za živinske fekalne vode morajo biti brez iztoka in vodotesne, uredijo se ustrezne nepropustne gnojne jame ali lagune, gnojevka in gnojnica se odvaža na za to primerne površine skladno z veljavno področno zakonodajo,

-

vsi lokalni vodni viri (opuščeni ali aktivni vodnjaki v naseljih, kali) se ohranijo oziroma očistijo in ustrezno vzdržujejo.

(3)

Vse vodne vire se zaščiti pred morebitnim onesnaženjem ne samo na formalni način, ampak tudi aktivno, z nadzorom dejavnosti v prostoru, posege na vodovarstvenih območjih pa se presoja skozi analize tveganj ter v skladu z določili pristojnih služb. Na vodovarstvenih območjih se lahko intenzivira dejavnosti samo ob doslednem upoštevanju parametrov zaščite podtalnice.

(4)

Zagotovi se dokončno sanacijo vodnih virov in okolja z izgradnjo čistilnih naprav, prvenstveno na vodovarstvenih območjih. Potencialne nove vodne vire se razišče in ustrezno zaščiti.

40. člen

(mineralne surovine)

(1)

V preteklosti so izkoriščali kamnolome karbonatnih kamnin (dolomita ali apnenca) na območju naselij Podpeč, Jezero, Preserje, Notranje Gorice, Vnanje Gorice, Žabnica, Gorenja Brezovica in Rakitna. Podpeški kamnolom, ki je deloval že v času Rimljanov, danes sodi pod spomeniško varstvo nepremične kulturne dediščine. Opuščen kamnolom apnenca v središču Notranjih Goric je potreben sanacije (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin), saj sta problematični tako njegova lega v središču vasi kot njegova krušljivost. Na območju naselja Rakitna se nahaja nekaj nelegalnih kopov, ki bi jih bilo potrebno ustrezno sanirati (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin) in kultivirati ali pa prepustiti naravni sukcesiji. Nelegalni kop v Kamniku pod Krimom (pod Žalostno goro) bo v prihodnosti saniran (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin).

(2)

Potencialno območje za podzemno pridobivanje mineralnih surovin se predvideva na območju Podpeškega kamnoloma, za katerega je potrebno izdelati strokovne podlage in ustrezne rudarske načrte.

(3)

V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih območjih bo občina izdelala predhodne preveritve in utemeljitve, ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).

(4)

V nekaterih nelegalnih kopih na območju naselja Vnanje Gorice je potrebno ustrezno sanirati divja odlagališča odpadnega materiala in na območju celotne občine preprečiti nastanek novih. Degradirana območja je potrebno prepustiti naravni sukcesiji in jih kasneje rekultivirati.

(5)

Občina bo (še naprej) vlagala sredstva in imela vzpostavljeno redarsko službo za preprečevanje odlaganja odpadnega materiala v nelegalnih kopih.

41. člen

(razvrednotenja v krajini)

(1)

Sanacije nelegalnih površinskih kopov: Nelegalni kopi v občini se evidentirajo in sanirajo z uvedbo ustrezne nadomestne rabe prostora ali pa s prepuščanjem naravni sukcesiji. Sanacija nelegalnih kopov se izvaja v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov.

(2)

Število nelegalnih kopov se zmanjša z boljšo organizacijo in dostopnostjo mineralnih surovin iz legalnih kopov, pa tudi z drugimi ukrepi (sankcije in izvajanje sanacij). Na bolj naravno ohranjenih predelih se sanacije zagotavljajo predvsem s prepuščanjem naravni sukcesiji. Sanacija površinskih kopov z nadomestno rabo prostora se predvidi na podlagi preveritev predvsem z okoljskega in prostorskega vidika ter ob upoštevanju naravovarstvenih ciljev in ciljev varstva kulturnih in simbolnih kakovosti prostora, tako da nova dejavnost ne bo sprožala novih razvrednotenj v prostoru.

(3)

V času izkoriščanja mineralnih surovin, vključno s transportom, se izvajajo ukrepi za zmanjševanje vplivov na okolje, predvsem pa na okoliško poselitev ter objekte in območja kulturne dediščine ter naravnih vrednot.

(4)

Urejanje neurejenih odlagališč materiala: Neurejene in nelegalne deponije zemeljskega in gradbenega materiala ter drugih materialov se sanira bodisi z ustrezno nadomestno rabo, rekultivacijo in vzpostavitvijo prejšnje rabe, bodisi s prepuščanjem naravni sukcesiji. Način oziroma oblika sanacije se izbere na podlagi razvojnih pobud in prostorskih, predvsem krajinskih preveritev.

(5)

Urejanje razvrednotenih območij se načrtuje s sanacijami, za katere se pripravi ustrezne programe in prostorsko dokumentacijo.

II.8.1.2 Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti

42. člen

(splošne usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih)

(1)

Na območjih prepoznavnosti in naravnih kakovosti se z rabo prostora ohranja krajinske prvine in naravne procese. Varuje se kulturno-zgodovinske prvine, ki jih obeležujejo ostanki zgodovinske poselitve in krajine ter objekti in obeležja zgodovinskih dogodkov, ki so posebne vrednote. Za območja prepoznavnosti, ki se stikajo z območji sosednjih občin, se izdela strokovne podlage za urejanje krajine.

(2)

Za območja prepoznavnosti oziroma njihove dele, za katere bo potrebna sanacija ali pa bodo podane kompleksne razvojne pobude za poseganje izven naselij, se lahko pripravijo občinski podrobni prostorski načrti, ki bodo temeljili na prostorskih oziroma krajinskih preveritvah in utemeljitvah.

43. člen

(prepoznavne kvalitete prostora)

(1)

Ljubljansko barje, ki predstavlja skorajda celotno severno polovico občine, je ekološko pomembno območje biotske raznovrstnosti, obenem pa tudi značilno oblikovana kulturna krajina. Prepoznavnost prostora se ohranja s preprečevanjem zaraščanja travnikov in širjenja urbanih površin ter ohranjanjem naravnih kvalitet območja.

(2)

Skorajda celoten severni ravninski del občine leži na območju Ljubljanskega barja, ki sodi v širša zavarovana območja oziroma je krajinski park. Osnovni cilj ustanovitve krajinskega parka je zavarovanje naravnih vrednot, ohranjanje biotske raznovrstnosti in ohranjanje ter krepitev krajinske pestrosti. Obenem je cilj zavarovanja tudi omogočanje kakovostnega bivanja prebivalcem na tem območju s spodbujanjem trajnostnega razvoja, skladnega s krajevno tradicijo območja. Razdeljen je v prvo, drugo in tretje varnostno območje, od katerega ima vsako svoj varstveni režim. Na območju občine so v sklopu krajinskega parka tudi ožja zavarovana območja in sicer naravna spomenika Ljubljanica in Jezero pri Podpeči ter naravni rezervat Goriški mah. S krajinskim parkom Ljubljansko barje upravlja Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje. V sklopu krajinskega parka Ljubljansko barje je potrebno urediti in nagraditi mrežo poti in drugih povezav s sosednjimi občinami. Pomembna povezava je tudi reka Ljubljanica.

(3)

Krimsko hribovje zaradi razgibano oblikovanega reliefa in pretežno gozdne krajine sodi med vizualno privlačno krajino, obenem pa gre za ekološko pomembno območje biotske raznovrstnosti. Prepoznavnost prostora se ohranja s preprečevanjem zaraščanja travnikov, ki predstavljajo zaplate znotraj matice gozda, in ohranjanjem naravnih kvalitet območja. V ožjem pogledu je potrebno preprečiti proces širjenja razpršene gradnje in upočasniti širjenje naselja oziroma pozidanih površin s stanovanjsko gradnjo na območju Rakitne in ohranjati naravne kvalitete območja (travniki, gozd in vodne površine). Izletniške in razgledne točke predstavljajo griči in vzpetine na robu Ljubljanskega barja.

(4)

Podpeško jezero predstavlja pomemben del naravne dediščine, ki jo je potrebno ohranjati, saj predstavlja ekološko pomembno območje biotske raznovrstnosti obenem pa je tudi vizualno privlačna kvaliteta v prostoru, ki ima potencial za razvoj okolju prijaznega izletniškega turizma. Enako velja tudi za kraško polje Ponikve med naseljema Preserje in Dolenja Brezovica ter kraško polje pri Rakitni (Ponikve pod Smrekovcem), saj gre za ohranjanje vizualno privlačne krajine in naravnih vrednot.

44. člen

(varstvo kulturne dediščine)

(1)

Zagotavlja se celostno varstvo kulturne dediščine ter ustrezna uporaba dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja ter ob tem obravnavanje dediščine kot dejavnika vzdržnega prostorskega razvoja, kot razvojnega dejavnika in kot prostorski potencial.

(2)

Dediščina se varuje glede na zvrst (arheološka, stavbna profana, stavbna sakralna, memorialna, naselbinska dediščina, kulturna krajina in ostalo).

(3)

Varstvo dediščine na večjih območjih dediščine (naselbinska dediščina, kulturna krajina) se zagotavlja v sklopu celovitega varstva dediščine (ponekod skozi sistem podrobnejšega prostorskega načrtovanja) in v sodelovanju z dejavniki, ki s prostorom gospodarijo – kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev, infrastruktura in drugi.

(4)

Poleg objektov dediščine se s ciljem ohranitve ali zagotovitve prostorske integritete, pričevalnosti, dominantnosti in možnosti delovanja dediščine varujejo tudi vplivna območja dediščine, določena z zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika v prikazu stanja prostora. Pomembnejši in prostorsko izpostavljeni kulturni spomeniki se varujejo optimalno v njihovem vplivnem območju, kar predpostavlja poleg fizične ohranitve tudi ohranitev skladne krajinske podobe in ohranitev obstoječih funkcionalnih navezav in celovitosti. V vplivnem območju se varuje tudi druga kulturna dediščina, če je vedutno izpostavljena in pomembna za krajinsko sliko širšega območja.

(5)

Kulturna dediščina se varuje, ohranja in predstavlja na kraju samem. Območja naselbinske dediščine (Kamnik pod Krimom, vas Na griču, vaško jedro Jezera, osrednji del Vnanjih Goric), stavbne sakralne dediščine (cerkve, kapele, znamenja), vključno z njihovim ambientalnim okoljem, profane stavbne dediščine (predvsem meščanske stavbe in etnološka dediščina – stare kmečke hiše, domačije, posamične kašče in zidanice), memorialne dediščine (predvsem vezane na dogodke med 2. svetovno vojno) in arheološke dediščine, se praviloma varujejo »in situ«. V izjemnih primerih, če ni nobene druge možnosti več, se lahko varstvo stavbne dediščine zagotavlja tudi v t.i. muzeju na prostem.

(6)

Ohranja se stavbna dediščina na podeželju (stare kmečke hiše, domačije ter posamične kašče, sušilnice, zidanice itd.) ter se jo v večji meri poveže s turističnimi razvojnimi možnostmi.

(7)

Ohranja se tudi nesnovna/živa dediščina.

(8)

Kulturna dediščina se vključuje v tematske kulturne ali rekreacijske poti, v katere se po možnosti vključujejo tudi objekti in območja memorialne dediščine.

(9)

Pri varovanju arheološke dediščine se zagotavlja varovanje najpomembnejših arheoloških najdišč v obliki rezervatov oziroma prostorsko urejenih območij (predstavitev »in situ«). Novi posegi v prostor se arheološkim najdiščem načeloma izogibajo. V robne dele najdišč in v najdišča znotraj poselitvenih območij se lahko posega le, če ni možno najti drugih rešitev in le na osnovi rezultatov arheoloških raziskav.

(10)

Na območju stavbne dediščine ali v njihovi bližnji okolici se ne umeščajo in izvajajo dejavnosti s področja obrambe, prav tako se na ta območja ne umeščajo dejavnosti, ki bi predstavljale potencialne cilje napada v primeru oboroženega spopada.

45. člen

(ohranjanje naravnih kakovosti)

Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju občine, predvsem pa na območjih ohranjanja narave, ki so:

-

Zavarovana območja: naravni spomenik Podpeški kamnolom (Uradni list RS, št. 18/91), Jezero pri Podpeči, krajinski park Ljubljansko barje ter ožja zavarovana območja opredeljena z Uredbo o Krajinskem parku Ljubljansko barje (Uradni list RS, št. 112/08),

-

Ekološko pomembna območja: 31200 Krimsko hribovje – Menišija, 31400 Ljubljansko barje, 80000 Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri – posegi in dejavnosti se na navedenih območjih načrtujejo tako, da se v čim večji možni meri ohranja razsežnost varovanih habitatnih tipov ter habitatov varovanih rastlinskih in živalskih vrst, ohranja njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovna povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom prekinjena,

-

Posebna varstvena območja (Natura 2000): PosVO – SI5000014 Ljubljansko barje, PosVO – SI3000271 Ljubljansko barje, PosVO – SI3000256 Krimsko hribovje – Menišija,

-

Naravne vrednote številnih zvrsti (površinska geomorfološka, podzemeljska geomorfološka, geološka, hidrološka, botanična, zoološka, ekosistemska, drevesna in oblikovana naravna vrednota): naravne vrednote se varujejo v skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezne zvrsti naravnih vrednot. Posege in dejavnosti se na naravni vrednoti izvaja le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Z naravnimi vrednotami je potrebno ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in dejavnost: na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote; na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost in ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter da se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču; na botanični in zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje; na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje.

-

Habitatni tipi ter prvine biotske raznovrstnosti krajine: visokodebelni travniški sadovnjaki in mejice, zelene površine v naseljih, parkovne površine, skupine dreves, posamezni gozdni otoki v kmetijski krajini, stoječe in tekoče vode (manjši vaški potoki in studenci ter vaške mlake). Na območjih naravovarstveno pomembnih habitatnih tipov se posegi in dejavnosti načrtujejo na način in v obsegu, da se v kar največji možni meri ohranja ali veča naravna razširjenost habitatnih tipov in območij, ki jih posamezni habitatni tip znotraj te razširjenosti pokriva; da se v kar največji možni meri ohranjajo specifična struktura habitatnega tipa in naravni procesi ali ustrezna raba v skladu z varstvenimi cilji iz Priloge 2 Uredbe o habitatnih tipih; da se ohranja ugodno stanje za te habitatne tipe značilnih rastlinskih in živalskih vrst v skladu z varstvenimi cilji iz predpisov, ki urejajo varstvo zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst.

II.8.1.3 Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja

46. člen

(ocena ogroženosti z vidika naravnih nesreč)

(1)

Občina ima izdelan Načrt zaščite in reševanja za potres, Načrt zaščite in reševanja za poplave, Načrt zaščite in reševanja za požar in Načrt zaščite in reševanja za primer naravnih nesreč.

(2)

Območje Občine Brezovica je po seizmični karti Slovenije uvrščeno v 7. in 8. stopnjo MCS lestvice, potresna ogroženost občine glede na projektni pospešek tal pa dosega vrednosti med 0,2 in 0,25 g, kar sodi med višje vrednosti, vendar se večji problemi v primeru potresa ne pričakujejo, ker na območju občine ni zelo visokih objektov oziroma objektov na katerih bi lahko prišlo do sekundarne katastrofe v primeru potresa. Potresna ogroženost glede na projektni pospešek tal se manjša od severnega dela občine proti južnemu. Vsi objekti, zgrajeni po letu 1960, so zgrajeni v skladu s predpisi o izgradnji objektov na potresnih območjih. V primeru potresa z večjo močjo lahko pride do porušitev posameznih objektov. Večje število poškodovanih oseb ter veliko materialno škodo lahko pričakujemo predvsem v naselju Brezovica.

(3)

Območje Ljubljanskega barja je ogroženo z različnimi razredi poplavne nevarnosti, ki so posledica povečane količine padavin in dviga talne vode. Barjanske poplave so dolgotrajne, saj se poplavna voda na površju lahko zadrži tudi več tednov. Najpogostejše so v jesenskih in spomladanskih mesecih. Ob osrednjem površinskem vodotoku Ljubljanici in nekaterih njenih pritokih na Ljubljanskem barju se pojavlja tudi nižinski tip poplav. Za vse reke in potoke v hribovitih predelih občine je značilen hudourniški značaj, vendar se poplave ne pojavljajo. Ob katastrofalnih poplavah je ogrožen ravninski del v naselju Rakitna, kjer se pojavlja kraški tip poplav. Celotno Ljubljansko barje ima funkcijo naravnega zadrževalnika visokih voda.

(4)

Izrazite nevarnosti plazenja v Občini Brezovica ni, so pa erozijsko ogrožena naslednja območja:

-

osamelci Plešivica, Veliki vrh in Grič,

-

osamelci Z od vzpetine Plešivica,

-

vznožje osamelca Šivčev girč,

-

hriboviti severni del občine in Z del Radne ob vznožju Gole gorice,

-

okolica Kamnika pod Krimom,

-

bližina nekdanjega kamnoloma v Podpeči,

-

območja nad ravnico okoli Podpeškega jezera,

-

območje J od naselja Preserje,

-

območja nad ravnim predelom in okrog naselij Gorenja in Dolenja Brezovica,

-

območje V od starega dela naselja Rakitna in

-

območje J od počitniške pozidave na Rakitni.

(5)

Požari v naravnem okolju se v Občini Brezovica najpogosteje pojavljajo v spomladanskem času ob čiščenju travnatih površin in po daljšem sušnem obdobju. Večja je v primeru požara ogroženost v nekaterih vaških jedrih in posameznih novih zazidalnih predelih z ožjimi ulicami (Remškarjeva cesta, ulici Podsvetija in V Radno v naselju Brezovica; Vrstna ulica v naselju Notranje Gorice; (neasfaltiran) odsek ceste v zaselku Boršt; poti v bližini jezera v naselju Rakitna in v Zahribih), kjer cestna infrastruktura ni povsem ustrezna za dostop intervencijskih vozil. V občini deluje 10 prostovoljnih gasilskih društev. Za tehnično reševanje in reševanje pri prometnih nesrečah je pristojna gasilska brigada iz Ljubljane. Potencialno nevarne objekte na območju občine predstavljajo tri bencinske črpalke (dve v naselju Brezovica ob regionalni cesti R2 in ena v naselju Podpeč), območje Hoje Galanterije Podpeč ter obrtnih objektov Špan in Prigo, kjer je prisotna višja koncentracija hitro gorljivih snovi.

(6)

Hidrantno omrežje v občini je ustrezno in zagotavlja zadostne količine požarne vode. Vsa strnjena, bolj odmaknjena naselja imajo hidrante, priključene na vaški vodovod. Hidrantno omrežje je potrebno vseskozi nadgrajevati in zagotavljati ustrezne količine požarne vode.

47. člen

(zaščita in reševanje)

(1)

Prva medicinska pomoč se nudi prioritetno preko splošne in zobne ambulante v Vnanjih Goricah in Podpeči, sekundarno, ob večjih intervencijah, pa preko Zdravstvenega doma Ljubljana (Vič-Rudnik), Zdravstvenega doma Vrhnika in preko Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

(2)

V primeru potresa bo Občina Brezovica na zunanjih igriščih v okolici šol urejala začasno nastanitev in oskrbo prizadetih prebivalcev. Občina razpolaga s tremi javnimi zaklonišči: na Brezovici, v Osnovni šoli Preserje in vrtcu v Vnanjih Goricah.

O predpisu

Sodna praksa

Citati

Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Brezovica

Časovnica