Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Škofljica (OPN)

Za osrednje poselitveno območje v občini so izdelani urbanistični načrti in sicer za naselje Škofljica in z njo povezanimi naselji Glinek, Lanišče, Reber pri Škofljici in Zalog pri Škofljici ter za naselja Lavrica, Pijava Gorica in Gradišče s Smrjenami. Urbanistični načrti so temeljni dokumenti prostorskega razvoja za navedena naselja, ki se upoštevajo pri načrtovanju novih posegov v prostor in njegove rabe.

Škofljica

Uskladitev tranzitnega prometa in naselbinske strukture skozi območje UN je že dolgoletni problem celotne občine, ki se ne rešuje le na ravni občine, temveč na državni ravni. Predvidena je vzpostavitev nove štiripasovne ceste, osrednje magistralne ceste Ljubljana–Kočevje, ki služi kot napajalna cesta številnim občinam južnega dela Slovenije in je na območju občine Škofljica ob dnevnih konicah preobremenjena. Nova štiripasovna cesta prevzame osrednjo vlogo tranzitne osi in bo kot taka ustrezno prilagojena tudi kolesarskemu in peš prometu. Ostalo prometno omrežje se razvije v omrežje javnega prostora za potrebe današnjega časa.

Stavbna struktura v območjih s pomembnimi bivalnimi kakovostmi (npr. večje zaključene stanovanjske soseske v severnem delu Škofljice ali novo stanovanjsko sosesko blokov za šolo) se ohranja z namenom ohranitve vzpostavljenih kakovosti v teh sredinah.

Naselje Škofljica se razvija v urbano strukturo občinskega središča v območju opredeljenega UN. Pri tem se pomembne javne funkcije delijo z naseljem Lavrica. Razvoj poselitvene strukture v UN zagotavlja krepitev te geografsko gospodarske, prostorske in s tem tudi pomenske vloge v JV robu mreže primestnih urbanih središč Ljubljane – na kratko – v somestju Ljubljanske urbane regije. Skladno s svojo vlogo se zagotavlja razvoj pomembnih oskrbnih, družbenih in upravnih funkcij občinskega zaledja. Predvsem pa naj se razvija tudi značaj kakovostnega urbanega bivalnega okolja.

Skozi razvoj stavbne strukture se ohranja identiteta arhitekturnih tipov in naselbinskih vzorcev na mikroravni. S tem pa se razvija raznolika stavbarska oziroma arhitekturna dediščina ter ponovno razvijejo kakovostna razmerja poselitvenih struktur do krajine oziroma nepozidanega prostora ter javnega prostora znotraj naselij.

Na Škofljici se zagotovi intermodalni prometni terminal. V kar največji možni meri se zagotovi fizična integracija postajališč železniškega in primestnega avtobusnega JPP. Ponudbo JPP se dopolni s sistemom parkiraj in se pelji (P+R) z zadostnim številom varovanih javnih parkirišč za osebna vozila ter tudi za kolesa. P+R se vključi v medsebojno celovito načrtovano celoto sistema JPP v katerem so medsebojno fizično povezana postajališča železniškega in primestnega JPP z urejenimi varnimi površinami za pešce in kolesarje.

Lavrica

Za zagotavljanje večje prometne varnosti in boljše prehodnosti je cilj prometne ureditve naselja predvideti obvozno cesto za obe središči, Škofljico kot občinsko središče in Lavrico kot njen dopolnilni razvojni pol. Preučujejo se možnosti za ureditev štiripasovne ceste, ki poteka po trasi obstoječe ceste Ljubljana–Rudnik–Škofljica–Kočevje in je zlasti v dnevnih konicah prekomerno prometno obremenjena. Nova štiripasovna cesta prevzame osrednjo vlogo tranzitne osi in naj bo ustrezno prilagojena tudi kolesarskemu in peš prometu. Ostalo prometno omrežje se razvije v omrežje javnega prostora za potrebe današnjega časa, z zasnovo ulične mreže zlasti z dopolnitvijo pomanjkljivih prečnih povezav.

Območje urejanja je vključeno v medkrajevni kot tudi primestni potniški promet. Poskusno se vključuje tudi v mestni potniški promet s postajališči Rudnik, Pod hribom, Lavrica pri Malči in Lavrica. V središčnem delu naselja se zgradi novo železniško postajališče z zadostnimi javnimi parkirnimi površinami, ki se skladno z možnostmi lahko dopolnjujejo sistem P+R na Škofljici.

V pretežnem delu poselitvenega prostora v območju UN je pomembno, da se skozi prenovo in dopolnilno gradnjo zagotovi vzpostavitev kakovostnega razmerja stavbne strukture do javnega prostora – kot eden od ukrepov razvoja mestotvornosti. Pri tem je tudi skozi stavbno strukturo pomembno razvijati hierarhijo prostora znotraj posameznih prostorskih enot. V tem kontekstu je pomembno razvijati tudi odnos stavbne strukture do odprtega/ naravnega/ zelenega prostora in do posebnih prostorskih kakovosti mesta (starega jedra, razmerij tematska/ posebna struktura in koncept dominant, vizualnih meja ter zelenih cezur v prostoru). Glede na odsotnost kakovostne arhitekturne dediščine so sprejemljive vse vrste sodobnih mestotvornih form – pri tem so, poleg mestotvornosti, pomembna le še velikostno merilo, ki bo umerjeno v razmerju do obstoječe stavne strukture, merilu do naravnega prostora in relativno visoka gostota pozidave/ rabe prostora v središčnih prostorih. Izjema so relativno zaključene soseske oziroma sklopi nekdanjih vasi, kjer sta merilo (v tlorisu in višini) in matrica forme (strehe ipd.) že definirani z obstoječo pozidavo. Parkirni normativi naj se postavijo z minimalnim in maksimalnim merilom s ciljem zagotavljanja ustreznega bivalnega standarda in hkrati omejevanja motornega prometa. Zagotovi naj se fizično sklenjena povezanost postajališč JPP s površinami za pešce in kolesarje.

Obstoječe plinovodno omrežje se dograjuje in omogoča uporabo v čim širšem poselitvenem območju. Raba električne energije in kurilnega olja se prednostno nadomešča z zemeljskim plinom in obnovljivimi viri energije. Obstoječe plinovodno omrežje se v prihodnje nadgrajuje z manjšimi širitvami v nepokrita območja, predvsem na Lavrici na območju Srednje vasi, Dolenjske ceste med Lavrico in Škofljico. V primeru večjih površin novih stavbnih zemljišč se plinifikacija predvidi tudi na območju Babne Gorice in Sel. Razvoj daljinskih sistemov ogrevanja z biomaso se ob ugotovljeni ekonomski opravičljivosti gradi prvenstveno v območjih, kjer ni distribucijskega omrežja zemeljskega plina. Primerni pa so tudi manjši sistemi za manjše skupine stanovanjskih objektov ali posamezen objekt. Kot dopolnilni vir za oskrbo posameznih objektov za potrebe ogrevanja se razvijajo individualni sistemi za izrabo sončne energije. Pri prenovi posameznih delov naselij se zagotovi sočasno gradnjo manjkajoče infrastrukture. Hkrati se zagotavlja celovita ureditev grajenega javnega dobra javnih tlakovanih in zelenih površin. Omrežje kolesarskih in peščevih površin se razvije tako ob glavni prometnici kot tudi v notranji ulični mreži. Območje se opremlja s telekomunikacijskim ter električnim omrežjem v kabelski izvedbi ter se z njimi vsa prostozračna omrežja postopno nadomesti.

V prostorskem smislu se Lavrica razvije v urbano – mestno strukturo, v kateri dejavnosti, pomembne tudi na ravni občine kot celote, dopolnjujejo tiste, ki se razvijajo v občinskem središču Škofljice. Osrednje območje Lavrice se namenja razvoju terciarnih in kvartarnih dejavnosti, območje med cesto in železnico na severnem delu naselja se prednostno namenja razvoju centralnih dejavnosti. Površina med Lavrico in Selami se nameni pastoralnemu centru, kjer se del nameni tudi zelenim površinam za potrebe pokopališča. Ostale površine stavbnih zemljišč se namenijo bivanju v urbanem okolju, na območju Sel pa tudi v ruralnem okolju. Južni del Lavrice, ter širša okolica Sel se dolgoročno nameni bivanju, območje med Lavrico in Selami pa se dolgoročno nameni zelenim urbanim površinam – parku. Na severnem delu naselja se razvojni prostor nameni obrtnim dejavnostim.

Pijava Gorica

Prometna mreža ureditvenega območja temelji na dveh prometnih oseh in njunem vozlišču. Osrednja prometna os je magistralna cesta Ljubljana Kočevje, na katero se v naselju priključi cesta Pijava Gorica – Turjak. Cestni odseki v slabšem gradbeno tehničnem stanju se sanirajo, uredijo v ustrezne prečne profile, na območju poselitvenih jeder se vzpostavi ustrezen prostor za pešca. Na območju širitev se vzpostavi nova prometna mreža, obstoječe poti naj se skladno z razvojem poselitve preuredijo v ustrezno ulično mrežo. V prometne površine kot površine grajenega javnega dobra se umeščajo vodi komunalne, komunikacijske in energetske javne infrastrukture. Območje urejanja se vključuje v medkrajevni javni potniški promet z osrednjim avtobusnim postajališčem ob magistralni cesti. Skozi naselje se ob glavni cesti načrtuje gradnjo kolesarske steze in pločnika. Kolesarska steza se načrtuje kot del regionalne kolesarske povezave ob glavni cesti.

Urbanistični načrt obravnava razvojni prostor naselbinskega telesa kot lokalnega občinskega središča. V prostorskem smislu se razvije v urbano – mestno strukturo s središčnim delom v območju nekdanje vasi in prometnega vozlišča v novejšem delu ter obsežne stanovanjske soseske. V funkcionalnem smislu dejavnosti terciarnega sektorja pokrivajo predvsem potrebe prebivalcev Pijave Gorice in vplivnega območja. V skladu z ugotovitvami v strokovnih podlagah in izkazanimi razvojnimi potrebami je mogoče razvoj poselitve v UN strniti v naslednje razvojno prostorske premise.

Celotno območje je pokrito s telekomunikacijskim omrežjem ter električnim omrežjem, prostozračna omrežja pa se v celoti nadomestijo z omrežjem v kabelski izvedbi. Območje se dolgoročno opremlja s plinovodnim omrežjem. Razvoj daljinskih sistemov ogrevanja z biomaso se ob ugotovljeni ekonomski opravičljivosti gradi prvenstveno v območjih, kjer ni distribucijskega omrežja zemeljskega plina. Primerni pa so tudi manjši sistemi za manjše skupine stanovanjskih objektov ali posamezen objekt. Kot dopolnilni vir za oskrbo posameznih objektov za potrebe ogrevanja se razvijajo individualni sistemi za izrabo sončne energije. V primeru večjih površin novih stavbnih zemljišč se plinifikacija predvidi tudi na območju Pijave Gorice.

Osrednje območje naselja vzdolž primarne in sekundarne osi se nameni razvoju terciarnih in kvartarnih dejavnosti z možnostjo mešanja stanovanjske funkcije. Kvartarne dejavnosti se razvijajo predvsem v obstoječem jedru naselja, ter na območju predvidene ureditve novega središča. Na severovzhodnem delu se večji del površin nameni zelenim površinam. Celotno ostalo območje se namenja stanovanjski gradnji v urbanem okolju.

Gradišče s Smrjenami

Obstoječa prometna mreža ureditvenega območja je vzpostavljena brez jasnega koncepta, vse ceste nimajo ustreznih tehničnih elementov glede na obstoječe, še posebej pa na novo vlogo v prostoru. Osrednja prometna os, na katero se območje sicer navezuje je magistralna cesta Ljubljana Kočevje. Predviden je nov koncept prometne mreže, in sicer s krožno povezavo znotraj območja UN, ki povezuje vse posamezne poselitvene enote. Za načrtovanje razvoja nove in sanacijo obstoječe cestne mreže je potrebno izdelati posebne strokovne podlage – prometno študijo, ki naj bo podlaga za načrtovanje razvoja naselij ob spremembah in dopolnitvah OPN. Cestni odseki v slabšem gradbeno tehničnem stanju naj se sanirajo, uredijo v ustrezne prečne profile, na območju poselitvenih jeder naj se vzpostavi ustrezen prostor za pešca. Na območju širitev naj se vzpostavi nova prometna mreža, obstoječe poti naj se skladno z razvojem poselitve preuredijo v ustrezno ulično mrežo. V prometne površine kot površine grajenega javnega dobra se umeščajo vodi komunalne, komunikacijske in energetske javne infrastrukture.

Linije javnega primestnega potniškega prometa se od Škofljice podaljšajo do Smrjen in Gradišča tako, da se te približajo uporabnikom in zagotovijo dostopnost čim večjemu številu prebivalstva. Po ureditvi povezovalnih cest s katerimi bo omogočena uvedba krožnih linij s čemer se bo dostopnost do storitev in oskrbe v občinskem središču ter Ljubljani še dodatno izboljšala.

Urbanistični načrt obravnava razvojni prostor območja Gradišče - Smrjene kot lokalno središče. V prostorskem smislu naj se razvije v urbano strukturo z dvema sistemoma urbanih središč – primarni sistem na območju Gradišča z Gabrovcem in Lazi ter sekundarni sistem na območju Kopank. V funkcionalnem smislu naj dejavnosti terciarnega sektorja pokrivajo predvsem potrebe prebivalcev Gradišča in Smrjen ter njunega vplivnega območja.

Koncept zelenega sistema v UN Gradišče-Smrjene temelji predvsem na razmerju med naravnimi elementi in grajeno strukturo ter ohranjanju kakovostnih kmetijskih in gozdnih površin. Zaradi močnih poselitvenih pritiskov na ta območja je pomembno, da se zelene cezure in krajinsko pomembne zelene površine ohranijo zelene. Dolgoročno se sicer vse obstoječe zelene površine (tako gozdne kot kmetijske) med posameznimi soseskami predvidijo kot urbane zelene površine s posameznimi parkovnimi elementi. Zaradi relativno visoke gostote prebivalstva v teh naseljih je zagotavljanje zelenih površin nujno.

Celotno območje je pokrito s telekomunikacijskim omrežjem ter električnim omrežjem, prostozračna omrežja pa naj se v celoti nadomestijo z omrežjem v kabelski izvedbi. V Smrjenah se preveri možnosti izvedbe načrtovanega sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Z izgradnjo novega kanalizacijskega omrežja naj se na območju urbanističnega načrta izboljšajo bivalne razmere, ter se obvarujejo naravne vrednote, viri pitne vode ter ostale kvalitete prostora. Prioritetno naj se kanalizacijsko omrežje gradi na območju tretjega varstvenega pasu pitne vode in nato na ostalem območju. Izgradi naj se čistilna naprava na katero se bo navezovala kanalizacija. Na JZ delu naselja Smrjene je predvideno odvajanje komunalnih odpadnih vod na predvideno čistilno napravo Smrjene. Načrtovana je še začasna ČN Gradišče. Vodovodno omrežje, ki pokriva celotno območje je poddimenzinrano in dotrajano, zato naj se postopoma zamenjuje z novim omrežjem, prioritetno na gosteje poseljenih območjih. Na območju je urejeno zbiranje in odvažanje komunalnih odpadkov, uredi pa naj se ločeno zbiranje odpadkov z ekološkimi otoki in možnostjo ureditve zbirnega centra za ravnanje z odpadki.

V novo opredeljenih središčih v Gradišču, Kopankah, Gabrovcu in Lazih se območje nameni razvoju terciarnih in kvartarnih dejavnosti z možnostjo mešanja stanovanjske funkcije. V teh središčih je opredeljena namenska raba območja centralnih dejavnosti, ki jih dopolnjujejo druge zelene površine. V območju centralnih dejavnosti je izjemoma dovoljeno samo bivanje, vendar mora oblikovanje objektov omogočati eventuelno kasnejše javne vsebine. Kvartarne dejavnosti naj se razvijajo predvsem v primarnem središču Gradišče. Ostala stavbna zemljišča, ki so namenjena stanovanjski pozidavi imajo opredeljeno namensko rabo območja stanovanj. Dolgoročno se območje centralnih dejavnosti in s tem povečanje središča opredeli v Gradišču (območje med Gradiščem in enoto Lazi), vzhodno od središča v enoti Kopanke (z bolj športno-rekreativno obarvanimi vsebinami) in severno ter južno od središča Lazi. Večje območje zelenih površin na dolgoročni ravni se opredeli na južnem pobočju Brzka, ki predstavlja zeleno bariero med Gradiščem in Gabrovcem. V manjšem obsegu se zelene površine predvidijo še v sklopu središča Kopanke (na vzhodu in zahodu) ter južno od središča Gradišče. V minimalnem obsegu se dolgoročno predvidijo tudi območja namenjena stanovanjski gradnji.